Osgood-Schlatter sindrom je preobremenitveni sindrom kolena, pri kateri se vname narastišče patelarne tetive na tibialni grčavini, tik pod pogačico. Najpogosteje se pojavlja pri športno aktivnih mladostnikih v obdobju hitre rasti. Značilni znaki so bolečina, oteklina in občutljivost na sprednji strani kolena, predvsem pri teku, skokih ali klečanju.
Pri približno 25 % posameznikov se najprej pojavi občasna bolečina v predelu narastišča patelarnega ligamenta, ki sčasoma postane pogostejša in intenzivnejša. Tipična je ostra bolečina, ki se stopnjuje pri obremenitvah, kot so daljša hoja, hoja po stopnicah, tek in skoki. Pogosto se ob bolečini razvije tudi kostna izboklina.
Osgood-Schlatter sindrom se pri 20 do 30 % mladostnikov pojavi obojestransko, torej na obeh kolenih. Fizioterapevtsko zdravljenje je usmerjeno v zmanjšanje bolečine, krepitev kolenskih mišic, izboljšanje gibljivosti kolena, ponovno vzpostavitev pravilnih gibalnih vzorcev in optimizacijo biomehanike hoje.
Če Osgood-Schlatter sindrom ni ustrezno zdravljen, lahko privede do nestabilnosti kolena in zmanjšane sposobnosti obremenjevanja noge, kar se kaže kot težave pri hoji. Približno 10 % posameznikov razvije dolgotrajne simptome, ki jih omejujejo tudi v odrasli dobi.
Anatomija kolenskega sklepa
Kolenski sklep je najkompleksnejši in hkrati eden najbolj dovršenih sklepov v človeškem telesu. Sestavljata ga dve kosti, stegnenica in golenica, ter trije sklepi: tibiofemoralni sklep, patelofemoralni sklep in tibiofibularna sindesmoza.
Dinamično stabilnost kolena zagotavljajo mišice, statično stabilnost pa ligamenti oziroma vezi, med katerimi so sprednja križna vez, zadnja križna vez, notranja kolateralna vez in zunanja kolateralna vez. Posebnost kolenskega sklepa sta tudi dva meniskusa, ki delujeta kot blažilca v sklepu in omogočata učinkovitejši prenos telesne teže ter mehanskih obremenitev.
Največja stegenska mišica se prek pogačice in patelarnega ligamenta pripenja na kost golenice. Kostni predel tega narastišča se imenuje tuberositas tibiae. V mladostniškem obdobju se to področje še razvija, raste in postopoma postaja močnejše.
Osgood-Schlatter sindrom prizadene približno 1 od 10 mladostnikov in celo 1 od 5 mladih športnikov. Najpogosteje se pojavlja med rastjo, ko nastane nesorazmerje med hitrostjo kostne rasti in napetostjo mišično-tetivnih struktur.
Glavni vzroki za nastanek Osgood Schlatter sindroma
Osgood-Schlatter sindrom se najpogosteje razvije v puberteti, in sicer pri fantih med 10. in 15. letom starosti ter pri dekletih med 8. in 13. letom.
Pri dekletih se sindrom pojavi nekoliko prej zaradi zgodnejšega poteka odraščanja, saj fazo kostne rasti dosežejo približno dve leti pred fanti. V preteklosti je bil OSS pogostejši pri fantih, danes pa se razlika med spoloma zmanjšuje. Statistično so najpogosteje prizadeti športniki, ki izvajajo veliko teka in skokov, na primer pri nogometu, košarki, odbojki, gimnastiki ali baletu.
Stanje nastane zaradi ponavljajočih se preobremenitev, napetega patelarnega ligamenta, prehitre rasti, previsoke telesne teže, travmatske poškodbe ali zloma golenice.
Napet patelarni ligament povzroči bolečino in vidno vdolbino oziroma kostno izboklino pod kolenom. Ponavljajoč mehanski vlek ligamenta vodi v mikrovaskularne poškodbe in vnetje, kar povzroča oteklino, bolečino, vnetni odziv in občutljivost na dotik.
Dolgotrajne mikrovaskularne poškodbe in vnetje lahko povzročijo spremembe na kosti, ki se pri približno 10 % posameznikov ne zaraste pravilno. Takšno stanje je lahko indikacija za operativni poseg, kadar bolečina pomembno omejuje funkcijo.
Večja športna obremenitev dodatno poveča preobremenitev narastišča tetive, posebej pri ponavljajočih se gibih, kot sta hoja po stopnicah in skakanje.
Kakšni so simptomi Osgood-Schlatter sindroma?
Najpogostejši simptom Osgood-Schlatter sindroma je ostra bolečina pod kolenom, ki se okrepi med obremenitvami, kot so hoja, počep, hoja po stopnicah, tek in športna aktivnost, ter se zmanjša med počitkom.
Značilna je kostna izboklina pod pogačico na golenici, ki je lahko otekla in občutljiva na dotik.
Med simptome Osgood-Schlatter sindroma spada tudi povečana napetost mišic kolenskega sklepa, zlasti velike stegenske mišice, zadnje stegenske lože oziroma hamstringov in mečne mišice. Pogosto se pojavijo tudi težave z ravnotežjem med izvajanjem funkcionalnih aktivnosti.
Dolgotrajna ostra bolečina zmanjša vsakodnevno funkcionalnost, omeji izvajanje športnih aktivnosti in poslabša hojo, pogosto v obliki šepanja. Simptomi so lahko prisotni od 12 do 18 mesecev.
Kako se diagnosticira Osgood-Schlatter sindrom?
Specialist opravi diagnostični pregled, ki vključuje anamnezo in klinični pregled. Pri tem oceni funkcionalno stanje telesa, artrokinematiko, mišično sorazmerje in vzdržljivost, bolečino, ravnotežje in koordinacijo, funkcionalne gibalne vzorce ter biomehaniko hoje.
Občasno je indicirano diagnostično slikanje z rentgenom, ki lahko pokaže vnetje v začetni fazi Osgood-Schlatter sindroma. Rentgensko slikanje se običajno opravi predvsem zato, da se izključijo zlom golenice, okužba ali kostni tumor.
Pomembno je razlikovati Osgood-Schlatterjev sindrom od drugih bolezni kolenskega sklepa, kot so skakalno koleno, tekaško koleno, patelarni tendinitis in infrapatelarni burzitis.
Diagnoza temelji predvsem na značilni klinični sliki, ki vključuje lokalno bolečino in povečano občutljivost pod kolenom.
Fizioterapija za Osgood-Schlatter sindrom
Akutna faza fizioterapevtskega zdravljenja je primarno usmerjena v nadzor simptomov, zlasti v zmanjšanje bolečine in otekline, ki nastaneta kot posledica vnetja.
V akutni fazi fizioterapije uporabljamo krioterapijo, termoterapijo in izometrične vaje, ki z aktivacijo mišic pomagajo zmanjšati bolečino, ob tem pa vključujemo tudi sodobno terapevtsko tehnologijo.
Instrumentalne metode, med katere sodijo TECAR terapija, PERISO terapija, elektroterapija HiTop, laserska terapija in ultrazvočna terapija vplivajo na telesne procese, ki pospešujejo celjenje tkiva ter zmanjšujejo bolečino, oteklino in vnetje.
Za stabilnejši občutek in spodbujanje delovanja limfnega sistema med vsakodnevnimi aktivnostmi se na področje kolena namesti kineziotaping. Pri nekaterih posameznikih se uporablja tudi kolenska opornica, nameščena pod pogačico, ki med aktivnostjo daje občutek večje stabilnosti.
Akutna faza zdravljenja traja od nekaj dni do največ treh mesecev. Nato nastopi subakutna faza, ki traja od treh do šestih mesecev. Kronična faza zdravljenja se začne po šestih mesecih trajanja simptomov in bolezni.
Glavna mišična dejavnika tveganja pri posameznikih z Osgood-Schlatter sindromom sta slabša fleksibilnost velike stegenske mišice in zadnjih stegenskih mišic. Bolečina se pojavlja pri pasivnem in aktivnem upogibu kolena ter pri dodajanju upora med iztegom kolena.
Krepitev mišic
Naslednja faza fizioterapevtskega zdravljenja je usmerjena v manualno terapijo, progresivno telesno vadbo, raztezne vaje, ki so posebej pomembne pri zakrčenosti kvadricepsa in zadnje lože, ter krepitev dinamičnih stabilizatorjev kolenskega sklepa – mišic. Progresivni trening pomeni postopno povečevanje obremenitev pri vajah, da se telesne strukture hitreje in učinkoviteje krepijo ter dosegajo višjo raven delovanja.
Kineziološki program vključuje različne oblike vadbe, med njimi proprioceptivno, nevromišično in pliometrično vadbo, ki omogočajo hitrejšo vrnitev v šport. Pliometrična priprava je pri zdravljenju Osgood-Schlatter sindroma pomembna pred vrnitvijo v šport, saj zahteva razvoj maksimalne mišične sile v najkrajšem možnem času.
Pri zmanjšanju bolečine in obnovi gibanja brez bolečin imajo pomembno vlogo sprednje stegenske mišice. Povečana mišična napetost namreč poveča vlečne sile na narastišče patelarnega ligamenta, medtem ko ustrezna funkcija stegenskih mišic pomaga zmanjšati obremenitev in simptome.
Priprava vključuje skoke, doskoke in hiter tek, ki izboljšujejo refleksno aktivacijo telesa ter mišično delovanje med športnimi gibi.
Posebnosti pri športnikih
Pri 80 % nogometašev je fizioterapevtsko zdravljenje Osgood-Schlatter sindroma uspešno izvedljivo sočasno z običajnimi klubskimi treningi, tudi če so simptomi še prisotni. Košarkarji se po približno šestih mesecih fizioterapevtskega zdravljenja vrnejo na igrišče brez simptomov Osgood-Schlatter sindroma.
Fizioterapevtsko zdravljenje Osgood-Schlatter sindroma je dolgotrajno in lahko traja od nekaj mesecev do več let, vendar se posamezniki ob zmanjšanju bolečine in pravilno stopnjevanem treningu hitreje vrnejo k športnim obremenitvam.
Kondicijska priprava za vrnitev v šport in preventivni kineziološki vadbeni program športnika pripravita na ponovno izvajanje športnih aktivnosti v boljši formi kot pred nastankom poškodbe.
Pogosta vprašanja
Ali je pri Osgood-Schlatterjevem sindromu potreben popoln počitek?
Popoln počitek običajno ni potreben, dolgoročno pa je lahko celo škodljiv, saj vodi v oslabitev mišic. Svetujemo prilagoditev obremenitev: aktivnosti je treba uravnavati do ravni, ki ne povzroča močne bolečine, hkrati pa s specifičnimi vajami krepiti stabilizatorje kolena in izboljšati elastičnost mišic.
Zakaj nastane trda izboklina na golenici pod kolenom?
Trda izboklina nastane zaradi stalnega vleka patelarne tetive na mehko rastno ploščo golenice. Telo se na ta mehanski stres odzove z nastajanjem nove kosti, kar povzroči značilno kostno izboklino. Čeprav vnetje sčasoma izzveni, izboklina običajno ostane vidna tudi v odraslosti, vendar praviloma ne povzroča več težav.
Katera napaka je pri zdravljenju Osgood-Schlatterjevega sindroma najpogostejša?
Največja napaka je ignoriranje bolečine in nadaljevanje visokointenzivnih treningov, saj to lahko vodi do avulzije oziroma odtrganja dela kosti. Druga pogosta napaka je zgolj čakanje, da boleče obdobje mine, brez odprave mišičnega neravnovesja, kar lahko povzroči kronične težave s koleni v odrasli dobi.
Ali kolenski trak pomaga pri športni aktivnosti?
Da, uporaba bandažnega ali kineziološkega traku lahko zmanjša neposreden vlek tetive na rastišče golenice, zato lahko ublaži simptome med obremenitvijo. Vendar trak samo lajša simptome in ne nadomešča fizioterapevtske obravnave, ki je usmerjena v odpravljanje osnovnega vzroka napetosti v kvadricepsu.
Ali Osgood-Schlatterjev sindrom povzroča trajne posledice?
V večini primerov sindrom ne povzroča trajnih funkcionalnih posledic, razen kostne izbokline. Če pa se stanje ne zdravi pravilno in biomehanika gibanja ni ustrezno korigirana, se lahko v odrasli dobi pojavijo težave s pogačico, kot je patelofemoralni sindrom, ali prezgodnja obraba sklepnega hrustanca.
Viri in literatura
Vaishya R, Azizi AT, Agarwal AK, Vijay V. Apophysitis of the Tibial Tuberosity (Osgood-Schlatter Disease): A Review. Cureus. 2016 Sep 13;8(9):e780. doi: 10.7759/cureus.780. PMID: 27752406; PMCID: PMC5063719.
Neuhaus, C., Appenzeller-Herzog, C., & Faude, O. (2021). A systematic review on conservative treatment options for OSGOOD-Schlatter disease. Physical therapy in sport : official journal of the Association of Chartered Physiotherapists in Sports Medicine, 49, 178–187.
Smith JM, Varacallo M. Osgood Schlatter Disease. [Updated 2022 Sep 4]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK441995/
Kelc R., 2018. Anatomija in klinični pregled kolenskega sklepa. In: Koleno v ortopediji. XIV Mariborsko ortopedsko srečanje. Maribor: Univerzitetni klinični center Maribor, 13-22.
Çakmak, S., Tekin, L. & Akarsu, S. Long-term outcome of Osgood-Schlatter disease: not always favorable. Rheumatol Int34, 135–136 (2014). https://doi.org/10.1007/s00296-012-2592-0
Corbi F, Matas S, Álvarez-Herms J, Sitko S, Baiget E, Reverter-Masia J, López-Laval I. Osgood-Schlatter Disease: Appearance, Diagnosis and Treatment: A Narrative Review. Healthcare (Basel). 2022 May 30;10(6):1011. doi: 10.3390/healthcare10061011. PMID: 35742062; PMCID: PMC9222654.
Jakovljević, Aleksandar & Grubor, Predrag & Simovic, Slobodan & Bijelic, Snezana & Maran, Milorad & Kalacun, Dario. (2010). Osgood Schlatter’s disease in young basketball players. Sportlogia. 6. 74-80. 10.5550/sgia.1002074.
Osgood-Schlatter Disease in youth elite football: Minimal time-loss and no association with clinical and ultrasonographic factors. (2022, March 9). Osgood-Schlatter Disease in Youth Elite Football: Minimal Time-loss and No Association With Clinical and Ultrasonographic Factors – ScienceDirect. Retrieved December 5, 2022, from Science Direct.
Cleveland Clinic. (2024). Osgood-Schlatter disease. https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/21171-osgood-schlatter-disease
Rok Pivec, dipl. fiziot., MSc
Diplomirani fizioterapevt in magister rehabilitacijskih znanosti, usmerjen v rehabilitacijo mišično-skeletnih obolenj in poškodb, svoje delovanje gradi na večletni klinični praksi ter poglobljenem razumevanju kompleksnih ortopedskih stanj.
V svojih strokovnih prispevkih povezuje klinično ekspertizo z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji in priporočili sodobnih kliničnih smernic, ki jih pretvarja v jasno, razumljivo in praktično uporabno vsebino.
Z analitično obravnavo patofizioloških mehanizmov poškodb osvetljuje napredne terapevtske pristope ter prispeva k vzpostavljanju visokih standardov strokovnega in znanstveno utemeljenega obveščanja javnosti o sodobni rehabilitaciji.
Hiter odziv
