Putika je vnetna oblika artritisa, ki nastane ob povišani koncentraciji sečne kisline v krvi. Ko se sečna kislina v sklepih spremeni v uratne kristale, sproži akutno vnetje sklepa z izrazito bolečino, oteklino in rdečino. Najpogosteje napad putike prizadene sklep palca na stopalu.
V Evropi putika prizadene najmanj dva od tisoč odraslih moških, pri čemer približno polovica obolelih običajno uživa alkoholne pijače. Bolezen je pogostejša pri moških, največkrat med 30. in 50. letom starosti, medtem ko se pri ženskah protin praviloma pojavi šele po menopavzi.
V nadaljevanju predstavljamo ključne informacije o putiki in pojasnjujemo, kako ima fizioterapija vse pomembnejšo vlogo pri obvladovanju te zahrbtne bolezni. Razkrivamo, kako lahko z ustreznimi koraki dosežete manj bolečin, boljše počutje in aktivnejše življenje.
Kako nastane putika?
Putika je vrsta artritisa, ki jo povzroči čezmerna količina sečne kisline v krvi, tkivih in urinu. Sečna kislina sama po sebi v normalnih vrednostih ni škodljiva in je prisotna pri vsakem človeku, saj v telesu stalno nastaja, ledvice pa jo nato izločajo. Težava nastane, ko se sečna kislina začne v telesu kopičiti v previsokih količinah in se kristalizira.
Ti kristali se pogosto odlagajo v okolici sklepov, kar sproži neprijetne simptome, kot so bolečina, rdečina, občutek toplote, vnetje in v določenih primerih tudi povišana telesna temperatura.
Vsi posamezniki s povišano ravnijo sečne kisline v krvi ne razvijejo putike. Povišana vrednost sečne kisline je dejansko približno desetkrat pogostejša kot dejanski pojav simptomov protina.
Putika lahko hkrati prizadene več sklepov, osnovni mehanizem bolezni pa je povezan s previsoko koncentracijo sečne kisline v krvi. K razvoju težav pomembno prispevata prehrana z visoko vsebnostjo purinov in uživanje alkohola, saj oba dejavnika spodbujata odlaganje kristalov sečne kisline v sklepih.
Dejavniki tveganja za nastanek putike
Med dejavnike tveganja za nastanek putike oziroma uričnega artritisa spadajo povišana raven sečne kisline, spol, saj je stanje pogostejše pri moških, starost v srednjem življenjskem obdobju, družinska obremenjenost, prehrana z veliko purini, prekomerna telesna teža, uporaba določenih zdravil, kronične bolezni in predhodni napadi protina.
Ključno je zmanjšati dejavnike tveganja, na katere lahko vplivate, saj najboljše rezultate zdravljenja opažamo pri pacientih, ki dosledno upoštevajo prehranska navodila zdravnika in se pravočasno vključijo v program fizioterapevtskega zdravljenja.
Zmanjšano izločanje sečne kisline iz telesa bistveno poveča tveganje za napad putike, ker se kristali lažje kopičijo v sklepih. Če dejavniki tveganja niso ustrezno nadzorovani, se napadi putike lahko ponavljajo in postopoma vodijo v kronične spremembe sklepov.
Kakšne simptome povzroča putika?
Putika se pogosto kaže z občasnimi napadi sklepnega vnetja, burzitisa ali tendinitisa. Na začetku bolezni napadi običajno trajajo 1 do 2 tedna, pri napredovanju bolezni pa se lahko podaljšajo tudi na več mesecev.
Na začetku bolezni pogosto prisoten migracijski artritis. To pomeni, da se simptomi selijo med različnimi sklepi. Značilno prizadene distalnejše sklepe spodnjega uda, kot je MTP sklep palca, in pogosto povzroča bolečine v stopalu.
Napadi protina se navadno začnejo hitro, pogosto ponoči. Prizadeti sklep postane izrazito boleč, toplejši, rdeč in otečen. Dotik ali pritisk na prizadeti sklep lahko bolečino dodatno okrepi. Pri nekaterih je boleč že rahel dotik odeje na koži. Med napadom se lahko pojavita tudi mrzlica in povišana telesna temperatura.
Približno 90 % bolnikov s putiko doživi vsaj en napad artritisa v metatarzofalangealnem sklepu palca, kar imenujemo podagra. Pri polovici bolnikov je podagra prvi znak protina. Čeprav je palec na nogi najpogosteje prizadet sklep, se lahko protin pojavi tudi v rami, kolenu, zapestju, gležnju in komolcu.
Brez ustreznega nadzora bolezni se lahko pri bolnikih z visoko ravnijo sečne kisline razvije kronični protin, pri katerem nastajajo tofi. To so skupki uratnih kristalov, ki se nalagajo v okoliških tkivih, pogosto tudi na uhljih. V tej fazi so napadi artritisa pogostejši, prizadenejo več sklepov in lahko trajajo od enega do dveh mesecev.
Celostno fizioterapevtsko zdravljenje protina je pomembno za preprečevanje ponavljajočih napadov in trajnih poškodb sklepov. Če se urični artritis ustrezno obvladuje, se napadi pojavljajo redkeje ali pa jih sploh ni več, s tem pa lahko preprečimo dolgoročno okvaro sklepov.
Kako se putika diagnosticira?
Diagnostika putike vključuje klinični pregled pri specialistu, ki zajema temeljito anamnezo, oceno bolečine in funkcionalnih omejitev, krvno analizo ravni sečne kisline, potrditev s punkcijo ter dopolnilno diagnostično ultrazvočno preiskavo.
Na putiko pomislimo pri odraslih moških in ženskah po menopavzi, kadar imajo v anamnezi občasni artritis ali kadar se med kliničnim pregledom odkrijejo tofi.
Najzanesljivejši način za potrditev diagnoze protina je dokaz uratnih kristalov v sklepni tekočini, pridobljeni s punkcijo, pod polarizacijskim mikroskopom, skupaj z dokazom povišane ravni sečne kisline v krvi.
Z ultrazvočno preiskavo je mogoče prepoznati odlaganje kristalov urata v sklepnem hrustancu, kar se kaže kot dvojni obris hrustanca. Rentgensko slikanje vnetega sklepa v začetni fazi bolezni običajno ne poda veliko informacij, pozneje pa lahko pokaže velike in gladke sklepne erozije, ko je bolezen že napredovala.
Kako poteka zdravljenje putike?
Zdravljenje putike lahko razdelimo na dve glavni področji: dolgoročne ukrepe za znižanje ravni sečne kisline v krvi in zdravljenje akutnih napadov putike. Med napadom je gibljivost močno omejena, zato je ključno umiriti sklepno vnetje, obdobje remisije pa vzdrževati z zdravili in dolgoročno fizioterapijo.
Medikamentozno zdravljenje
Za dolgotrajno zniževanje sečne kisline se uporabljajo zdravila, kot sta alopurinol in febuksostat, ki zmanjšujeta nastajanje sečne kisline.
Pri akutnih napadih protina se lahko uporabljajo nesteroidni antirevmatiki oziroma NSAR, kolhicin ali glukokortikoidi. Med zdravljenjem akutnega napada se odmerkov zdravil za zniževanje sečne kisline ne spreminja, kar vam bo pojasnil vaš revmatolog.
Fizioterapevtsko in kineziološko zdravljenje
Fizioterapija je pri ohranjanju sklepne gibljivosti pri protinu nepogrešljiv del zdravljenja. Akutni zagon protina je zelo boleč, zato fizioterapevti v akutni fazi uporabljajo protivnetne terapevtske metode, kot so magnetoterapija, ultrazvok ali lasersko zdravljenje, s ciljem umiritve sklepnega vnetja.
V številnih primerih je izvajanje fizioterapevtskih vaj neposredno med vnetjem preveč boleče, zato sta v tem obdobju priporočljiva počitek in umirjanje vnetja prizadetega sklepa. Ko se vnetje umiri, se v zdravljenje vključijo terapevtske vaje, ki dolgoročno varujejo sklepe.
Hoja po vnetem sklepu je pri putiki pogosto izjemno boleča ali skoraj nemogoča. Naši strokovnjaki vam lahko svetujejo, kdaj uporabiti pripomočke za hojo, na primer palico. Hoja brez ustrezne podpore ali s šepanjem zaradi bolečine lahko povzroči napačne gibalne vzorce in prekomerno obremenjevanje drugih sklepov, posebej sklepov spodnjih okončin.
Ker lahko ponavljajoči napadi putike dolgoročno poškodujejo sklepe ter spremenijo njihovo gibanje in delovanje, je pomembno ohranjati dober obseg gibljivosti, prožnost in moč mišic okoli sklepov.
Fizioterapevti ocenijo sklepe, ki so zaradi putike najpogosteje prizadeti, in predpišejo vaje za gibljivost, raztezanje ter krepitev, da se ohrani največja možna funkcionalnost sklepov. V program se vključijo tudi vaje za propriocepcijo, ki pomagajo ohranjati občutek položaja sklepa.
Vse terapevtske vaje je treba izvajati v obdobjih brez vnetja, ne med napadi. Vadba v vnetem sklepu je običajno preveč boleča in lahko zaradi prisotnosti sečne kisline škoduje sklepnim površinam. Vadba brez strokovnega nadzora je lahko potencialno tudi nevarna.
Celostna fizioterapevtska rehabilitacija je naložba v kakovostno življenje. Ponavljajoči se napadi putike niso le boleči in frustrirajoči, temveč lahko povzročijo trajno poškodbo hrustanca in kosti, v hujših primerih pa celo vodijo v operativni poseg.
Kako preprečiti napade putike?
Poleg zdravil je pomembna tudi prilagoditev življenjskega sloga in prehrane. Priporočajo se zdrav življenjski slog, vzdrževanje zdrave telesne teže, redna telesna aktivnost pod strokovnim nadzorom, ustrezna hidracija in uravnotežena prehrana.
Odsvetujeta se kajenje ter uživanje hrane in pijač z visoko vsebnostjo fruktoze. Pomembno je tudi omejiti alkohol, posebej pivo in žgane pijače.
Putika oziroma protin je zahrbtna bolezen, ki lahko vodi v trajne poškodbe sklepov. Kljub temu jo lahko dobro nadzorujemo s premišljenimi prehranskimi odločitvami in ustrezno fizioterapevtsko rehabilitacijo.
S pravilnim zdravljenjem je mogoče putiko obvladovati ali vsaj bistveno zmanjšati pogostost napadov artritisa. Neupoštevanje prehranskih priporočil ali slabo sodelovanje bolnika v fizioterapevtski rehabilitaciji pa lahko vodi v kronični protin, ki lahko povzroči hude poškodbe sklepov in ledvic.
Povišana raven sečne kisline v krvi oziroma hiperurikemija je tudi neodvisen dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, kot sta koronarna bolezen srca in možganska kap, zato je učinkovit nadzor bolezni zelo pomemben.
Z ustrezno skrbjo in upoštevanjem strokovnih priporočil je mogoče putiko bolje obvladovati ter živeti polno in kakovostno življenje. Pomembno je, da aktivno sodelujete pri upravljanju svojega zdravja in se posvetujete s strokovnjaki za najprimernejše rešitve.
Pogosta vprašanja
Kako dolgo traja putika?
Trajanja bolezni ni mogoče natančno napovedati. Odvisno je od resnosti stanja, poteka zdravljenja in splošnega zdravstvenega stanja posameznika. Akutni napadi putike običajno trajajo od nekaj dni do nekaj tednov, vendar se lahko ob ustrezni terapiji hitreje umirijo.
Kronični protin, pri katerem se pojavljajo ponavljajoči napadi in tofi oziroma odlaganje kristalov sečne kisline v tkivih, lahko traja dlje in zahteva daljše obdobje rehabilitacije.
Ali lahko nadzorujem napade putike?
Da, na pogostost napadov lahko vplivate s spremembo življenjskega sloga in prehranskih navad, z doslednim upoštevanjem zdravniških navodil ter z aktivnim sodelovanjem v fizioterapevtskem zdravljenju.
Ali pravilna prehrana pomaga pri obvladovanju putike?
Da ustrezna prehrana je pomemben del obvladovanja putike. Vključuje omejevanje živil z visoko vsebnostjo purinov, zadostno hidracijo, uravnoteženo prehrano s sadjem in zelenjavo ter omejevanje alkohola. Pomembno je tudi ohranjanje zdrave telesne teže. Za najboljše rezultate se posvetujte s strokovnjakom za prehrano.
Ali lahko putika povzroči otekanje sklepov?
Da, oteklina je eden od značilnih znakov akutnega napada putike. Med napadom se kristalizirana sečna kislina nalaga v sklepih in sproža vnetje. To povzroči otekanje prizadetega sklepa, običajno skupaj z bolečino, rdečino in toploto v okolici sklepa.
Kako ločim putiko od revmatoidnega artritisa?
Putika se običajno kaže z nenadnim izbruhom, pogosto ponoči, v enem sklepu. Revmatoidni artritis je praviloma simetričen in se razvija postopno. Za potrditev diagnoze je potreben klinični pregled pri specialistu z dodatnimi diagnostičnimi preiskavami.
Viri in literatura
Interna medicina (6. izd., p. XXXVIII, 1693). (2022). Medicinska fakulteta; Buča.
Clebak, K. T., Morrison, A., & Croad, J. R. (2020). Gout: Rapid Evidence Review. American family physician, 102(9), 533–538.
Hainer, B. L., Matheson, E., & Wilkes, R. T. (2014). Diagnosis, treatment, and prevention of gout. American family physician, 90(12), 831–836.
Abhishek, A., Roddy, E., & Doherty, M. (2017). Gout – a guide for the general and acute physicians. Clinical medicine (London, England), 17(1), 54–59. https://doi.org/10.7861/clinmedicine.17-1-54
Sivera, F., Andrés, M., & Quilis, N. (2017). Gout: Diagnosis and treatment. Diagnóstico y tratamiento de la gota. Medicina clinica, 148(6), 271–276. https://doi.org/10.1016/j.medcli.2016.10.019
Keyßer G. (2020). Die Gichtarthritis: Pathogenese, Diagnostik und Behandlung [Gout arthritis: Pathogenesis, diagnostics and treatment]. Deutsche medizinische Wochenschrift, 145(14), 991–1005. https://doi.org/10.1055/a-1036-8348
National Institute for Health and Care Excellence. (2022). Gout: diagnosis and management (NG219). https://www.nice.org.uk/guidance/ng219
Rok Pivec, dipl. fiziot., MSc
Diplomirani fizioterapevt in magister rehabilitacijskih znanosti, usmerjen v rehabilitacijo mišično-skeletnih obolenj in poškodb, svoje delovanje gradi na večletni klinični praksi ter poglobljenem razumevanju kompleksnih ortopedskih stanj.
V svojih strokovnih prispevkih povezuje klinično ekspertizo z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji in priporočili sodobnih kliničnih smernic, ki jih pretvarja v jasno, razumljivo in praktično uporabno vsebino.
Z analitično obravnavo patofizioloških mehanizmov poškodb osvetljuje napredne terapevtske pristope ter prispeva k vzpostavljanju visokih standardov strokovnega in znanstveno utemeljenega obveščanja javnosti o sodobni rehabilitaciji.
Hiter odziv
