Sjögrenov sindrom je kronična avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napade žleze, odgovorne za tvorbo solz in sline. Zaradi vnetja in poškodbe teh žlez se izločanje solz in sline zmanjša. Najpogosteje se kaže s suhimi očmi in suhimi usti, občutkom peska v očeh, težavami pri požiranju ali govorjenju ter bolečinami v sklepih.
Pri približno 70 % pacientov se pojavijo tudi sklepne bolečine in artritis. Pri nekaterih bolnikih lahko nastanejo tudi resnejši zapleti, kot so vnetje krvnih žil oziroma vaskulitis ter prizadetost pljuč in ledvic.
Bolezen se lahko pojavi kot samostojno obolenje, kar imenujemo primarni Sjögrenov sindrom, ali pa je povezana z drugo avtoimunsko boleznijo, kar imenujemo sekundarni Sjögrenov sindrom. Najpogosteje se razvije med 40. in 50. letom starosti, pri ženskah pa je kar 9-krat pogostejši.
Zdravila, ki bi bolezen pozdravilo, trenutno ne poznamo. Zato je zdravljenje večinoma usmerjeno v lajšanje težav s suhimi očmi in usti, medtem ko lahko bolečine v sklepih učinkovito obvladujemo s sodobnimi fizioterapevtskimi tehnikami.
Zakaj se razvije Sjögrenov sindrom?
Vzroki za nastanek Sjögrenovega sindroma še niso v celoti pojasnjeni, vendar raziskave kažejo, da gre najverjetneje za preplet genetskih in okoljskih dejavnikov. Nekateri geni lahko povečajo dovzetnost za bolezen, vendar običajno delujejo skupaj z dodatnimi sprožilci.
Domneva se, da mora imunski sistem najprej aktivirati določen sprožilec, na primer virusna ali bakterijska okužba, nato pa se imunski odziv začne pretirano odzivati in napadati zdravo tkivo.
Tveganje za Sjögrenov sindrom je večje pri osebah, ki imajo bližnjega sorodnika s to boleznijo. Približno 12 % bolnikov ima enega ali več sorodnikov s Sjögrenovim sindromom. Pri sorodnikih teh bolnikov se pogosteje pojavijo tudi druge avtoimunske bolezni, na primer lupus ali skleroderma.
Čeprav še ni dokončno pojasnjeno, zakaj Sjögrenov sindrom pogosteje prizadene ženske kot moške, raziskovalci menijo, da ima pri tem pomembno vlogo ženski hormon estrogen.
Kakšni so simptomi Sjögrenovega sindroma?
Sjögrenov sindrom se lahko pri različnih posameznikih izraža zelo različno, od prizadetosti žlez z zunanjim izločanjem do sistemskega vpliva na celotno telo. Pri približno 45 % bolnikov je najpogostejši prvi opazen znak suhost oči. Oči so lahko suhe, pekoče, rdeče in utrujene, pogosto pa se pojavi občutek, kot da bi bil v očeh pesek. Takšno stanje imenujemo suhi keratokonjunktivitis oziroma kseroftalmija.
Pogosta je tudi suhost ust, ki povzroča težave pri požiranju hrane, spremembo okusa in oteženo govorjenje, saj se jezik pogosto lepi na nebo. Posledično lahko pride tudi do zgodnejše zobne gnilobe.
Suha in srbeča koža nastane zaradi limfocitnega infiltrata v žlezah znojnicah, kar poslabša njihovo delovanje.
Sklepne bolečine in artritis
Artralgije oziroma bolečine v sklepih in artritis se pojavijo pri približno 70 % bolnikov. Artritis pogosto prizadene več sklepov hkrati, bolečine pa se značilno pojavljajo občasno. Obdobja izbruhov se izmenjujejo z obdobji izboljšanja.
Vneti sklepi so lahko otečeni, občutljivi in manj gibljivi. Artritis, povezan s Sjögrenovim sindromom, najpogosteje prizadene prste, zapestja in gležnje. Bolečine se lahko pojavijo tudi v ramenih, kolkih in kolenih.
Pri nekaterih bolnikih s Sjögrenovim sindromom so bolečine v sklepih lahko povezane s fibromialgijo. Pri fibromialgiji bolečina izvira iz mišic, čeprav jo bolnik lahko napačno zaznava kot sklepno bolečino.
Zunajžlezne manifestacije Sjögrenovega sindroma
Sjögrenov sindrom lahko povzroči zelo širok nabor zunajžleznih manifestacij, ki prizadenejo različne dele telesa.
Približno 70 % bolnikov razvije sistemske manifestacije, pri približno 15 % pa so te težje izražene. Najpogostejši zunajžlezni simptomi vključujejo:
- Raynaudov fenomen, pri katerem pomodrijo prsti, se pojavi pri 10–40 % bolnikov in pogosto nastopi že pred pojavom suhih sluznic.
- Utrujenost in bolečine v mišicah občuti približno 30 % pacientov.
- Miozitis je običajno blag in večinoma subkliničen, kar pomeni, da ne povzroča očitnih simptomov.
- Ledvična prizadetost se pojavi pri 10–15 % bolnikov in lahko povzroči motnje v ravnovesju elektrolitov ter mišično oslabelost.
- Pojavijo se lahko tudi prizadetost pljuč, nekoliko redkeje srca in perifernega živčevja, kar pomeni poškodbo senzornih in motoričnih živčnih vlaken.
Prepoznavanje in razumevanje simptomov je ključno, saj omogoča zgodnjo diagnostiko in ustrezno zdravljenje.
Kako je Sjögrenov sindrom povezan z drugimi revmatskimi obolenji?
Sjögrenova bolezen ni redka motnja. Njena pojavnost je približno polovica pojavnosti revmatoidnega artritisa, prizadene pa približno 1,0 % populacije. Čeprav je Sjögrenov sindrom samostojna bolezen, je z drugimi revmatskimi boleznimi povezan na več načinov:
- Sistemski eritematozni lupus: Sjögrenov sindrom se pogosto pojavlja skupaj s sistemskim eritematoznim lupusom, kar imenujemo prekrivanje revmatskih bolezni. Obe bolezni sta avtoimunski in imata nekatere podobne simptome, kot sta vnetje in utrujenost.
- Revmatoidni artritis: Približno 50 % bolnikov ima tudi revmatoidni artritis. V takšnem primeru govorimo o sekundarnem Sjögrenovem sindromu. Obe bolezni imata podobno patogenezo in si delita nekatere skupne imunske spremembe.
Kako se diagnosticira Sjögrenov sindrom?
Diagnoza Sjögrenovega sindroma je pogosto zahtevna, ker se bolezen lahko kaže z različnimi znaki. Diagnostični postopek vključuje več meril, ki temeljijo na kliničnih, laboratorijskih in histoloških izvidih.
Diagnoza se postavi s klinično oceno, laboratorijskimi testi, vključno z določanjem protiteles, biopsijo slinavk ter oftalmološkim pregledom, na primer Schirmerjevim testom solz.
Kombinacija teh postopkov pomaga potrditi bolezen in izključiti druge vzroke za suhost oči ter ustne sluznice. Za natančno diagnozo je ključen specialist, kot sta revmatolog ali oftalmolog.
Zdravljenje Sjögrenovega sindroma
Zdravljenje Sjögrenovega sindroma je usmerjeno predvsem v lajšanje simptomov. Pri suhih očeh in ustih se uporabljajo umetne solze ter lokalni pripravki za vlaženje nosne sluznice.
Pri izrazitih sistemskih manifestacijah bolezni, na primer pri prizadetosti pljuč, ledvic ali vaskulitisu, se lahko uporabijo glukokortikoidi in imunosupresivna zdravila.
Pri bolečinah v sklepih in mišicah se uporabljajo paracetamol ter nesteroidni antirevmatiki. Kadar so prisotne sklepne bolečine, je optimalno, da se v zdravljenje vključi tudi fizioterapija.
Kako poteka fizioterapevtsko zdravljenje?
Za Sjögrenov sindrom in artritis, ki ga lahko spremlja, zdravila za dokončno ozdravitev ne poznamo, lahko pa s sodobnimi fizioterapevtskimi metodami uspešno nadzorujemo bolečine.
Diagnostični pregled
Fizioterapevtski diagnostični pregled pri Sjögrenovem sindromu zahteva natančno oceno pacientovega stanja. Začne se s pogovorom o trenutnih in preteklih težavah, pri čemer je posebna pozornost namenjena bolečinam v sklepih.
Vsak boleč sklep se natančno pregleda in pretipa. Ocenjujejo se spremembe barve kože nad sklepom, mišična atrofija in znaki vnetja. Posebno pozornost namenimo prstom, zapestju in gležnju, ki so pri tej bolezni najpogosteje prizadeti.
Izvajajo se testi artrokinematike in funkcionalni testi, s katerimi ugotavljamo omejitve sklepne gibljivosti. Preveri se tudi mišična moč, saj lahko artritis pri Sjögrenovem sindromu zaradi manjše uporabe in telesne neaktivnosti povzroči oslabitev mišic.
Fizioterapevti izvajajo tudi teste za oceno stopnje bolečine v sklepu pri različnih gibih in obremenitvah. Na podlagi rezultatov diagnostičnega pregleda se oblikuje individualni načrt zdravljenja.
Akutna fizioterapija
Fizioterapija pri Sjögrenovem sindromu je v akutni fazi zelo pomembna, saj je usmerjena v lajšanje bolečine zaradi artritisa, zmanjšanje vnetja in otekline ter izboljšanje gibljivosti in mišične moči.
Naša ekipa strokovnjakov uporablja različne terapevtske pristope, med njimi miofascialno obravnavo in sklepno mobilizacijo. Te metode pomagajo povečati gibljivost sklepov, ki so zaradi bolezni postali togi, zmanjšujejo napetost in lajšajo bolečino.
V okviru celostne obravnave uporabljamo najsodobnejše naprave za instrumentalno terapijo, kot so TECAR Wintecare terapija, diamagnetoterapija PERISO, visokoenergijski Summus laser in visokotonska elektrostimulacija HiTop. Te naprave spodbujajo prekrvavitev, pospešujejo celjenje tkiva, zmanjšujejo vnetje in oteklino ter prispevajo k zmanjšanju bolečine.
Posebno pozornost namenjamo tudi individualno prilagojeni terapevtski vadbi, ki je ključen del našega pristopa. Z vajami, prilagojenimi vašemu trenutnemu stanju dosežemo optimalen stimulus za izboljšanje funkcije gibalnega sistema.
Postakutna kineziologija
Kineziološka faza zdravljenja pri Sjögrenovem sindromu ima pomembno vlogo pri obnovi polne funkcije sklepov in izboljšanju telesne pripravljenosti.
Strokovnjaki kineziologije so specializirani za gibanje telesa, zato se osredotočajo na krepitev mišic okoli prizadetih sklepov in izboljšanje gibljivosti.
Vadba pri Sjögrenovem sindromu dokazano pozitivno vpliva na splošno zdravje in kakovost življenja. Kljub simptomom, kot so suhost oči in ust, utrujenost ter sklepne bolečine, lahko primerno prilagojena vadba izboljša telesno kondicijo in duševno počutje.
Aerobna vadba ima ključno vlogo pri izboljšanju telesne zmogljivosti ter zmanjševanju utrujenosti in depresije, ki sta pri tej bolezni pogosti. Specialna kineziološka vadba je bistvena za dolgoročno izboljšanje funkcionalnega stanja, saj omogoča vrnitev k aktivnejšemu in udobnejšemu življenju.
Preventivna kinezioterapija
Preventivni program po uspešno zaključenem celostnem zdravljenju Sjögrenovega sindroma predstavlja pomemben korak na poti do boljšega zdravja in aktivnega življenja. Program vključuje specialno kineziološko vadbo, zasnovano za aktivno ohranjanje funkcionalnega stanja celotnega telesa.
Njegov glavni cilj je izboljšati delovanje telesa in omogočiti boljše počutje. Strokovno vodene in prilagojene vaje so del programa, ki postopoma gradi moč, gibljivost in vzdržljivost. Tako lahko kakovost življenja ostane boljša tudi po zaključenem zdravljenju.
Življenje s Sjögrenovim sindromom
Bolniki se vsakodnevno srečujejo z izzivi, kot so težave pri govorjenju in prehranjevanju. Najbolj omejujoče so pogosto prav bolečine v sklepih in mišična utrujenost. S pravilnim obvladovanjem bolezni in zdravljenjem lahko te simptome pomembno omilimo.
Pomembno je tudi, da bolniki s Sjögrenovim sindromom redno obiskujejo zdravnika in sledijo individualno pripravljenemu načrtu zdravljenja, saj tako lažje ohranjajo čim boljšo kakovost življenja.
Prognoza bolezni je povezana tudi s prisotnostjo avtoprotiteles. Protitelesa proti antigenoma Ro in La so povezana z bolj sistemskim potekom bolezni. Kljub temu pričakovana življenjska doba praviloma ni bistveno skrajšana, razen pri redkih bolnikih, pri katerih se razvije maligni B-celični limfom.
Pogosta vprašanja
Zakaj se pri Sjögrenovem sindromu pogosto pojavijo sklepne bolečine?
Čeprav sta glavna znaka bolezni suhost sluznic, je Sjögrenov sindrom sistemska revmatična bolezen. Zato se vnetje lahko razširi tudi na sklepne ovojnice, kar povzroča artralgije oziroma bolečine v sklepih in včasih otekanje, podobno blagemu revmatoidnemu artritisu. Najpogosteje so prizadeti mali sklepi rok, zapestja in kolena.
Kako resna bolezen je Sjögrenov sindrom?
Težje oblike Sjögrenovega sindroma lahko povzročijo številne zaplete, saj bolezen lahko prizadene oči, usta, pljuča, ledvice, sklepe in druge organe. To lahko vodi v težave z vidom, požiranjem in dihanjem ter poveča tveganje za okužbe. Pri napredovali obliki bolezni je povečana tudi dovzetnost za razvoj B-celičnega limfoma.
Kdo ima največje tveganje za razvoj Sjögrenovega sindroma?
Sjögrenov sindrom je avtoimunska bolezen, ki se pogosteje pojavlja pri ženskah, običajno v srednjih letih. Dejavniki tveganja vključujejo genetsko nagnjenost, družinsko anamnezo avtoimunskih bolezni in prisotnost drugih avtoimunskih bolezni.
Kakšna vadba je priporočljiva pri Sjögrenovem sindromu?
Priporočljiva je nizkointenzivna aerobna vadba, kot so plavanje, kolesarjenje ali hitra hoja. Cilj vadbe je ohranjanje mišične moči in vzdržljivosti, brez dodatnega povzročanja sistemske izčrpanosti ali prekomernega obremenjevanja vnetih sklepov.
Viri in literatura
Carsons SE, Patel BC. Sjogren Syndrome. [Updated 2023 Jul 31]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2023 Jan.
Negrini, S., Emmi, G., Greco, M., Borro, M., Sardanelli, F., Murdaca, G., Indiveri, F., & Puppo, F. (2022). Sjögren’s syndrome: a systemic autoimmune disease. Clinical and experimental medicine, 22(1), 9–25. https://doi.org/10.1007/s10238-021-00728-6
Strombeck B. Women with primary Sjorgren’s syndrome: assessment and treatment: a physiotherapeutic perspective. PhD thesis, Lund University; 2006. http://theses.lub.lu.se/postgrad/
Daltroy LH, Robb-Nicholson C, Iversen MD, et al. Effectiveness of minimally supervised home aerobic training in patients with systemic rheumatic disease. Br J Rheumatol 1995; 34:1064–1069.
Strömbeck, B., & Jacobsson, L. T. (2007). The role of exercise in the rehabilitation of patients with systemic lupus erythematosus and patients with primary Sjögren’s syndrome. Current opinion in rheumatology, 19(2), 197–203. https://doi.org/10.1097/BOR.0b013e32801494e3
Patel R, Shahane A. The epidemiology of Sjögren’s syndrome. Clin Epidemiol. 2014 Jul 30;6:247-55. doi: 10.2147/CLEP.S47399. PMID: 25114590; PMCID: PMC4122257.Available: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25114590/
National Institute of Arthritis and Musculoskeletal and Skin Diseases. Sjogren’s Syndrome. http://ww.niams.niih.gov/Health_Info/Sjogrens_Syndrome/default.asp
Cleveland Clinic. (2025). Sjögren’s syndrome. https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/4929-sjogrens-syndrome
Rok Pivec, dipl. fiziot., MSc
Diplomirani fizioterapevt in magister rehabilitacijskih znanosti, usmerjen v rehabilitacijo mišično-skeletnih obolenj in poškodb, svoje delovanje gradi na večletni klinični praksi ter poglobljenem razumevanju kompleksnih ortopedskih stanj.
V svojih strokovnih prispevkih povezuje klinično ekspertizo z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji in priporočili sodobnih kliničnih smernic, ki jih pretvarja v jasno, razumljivo in praktično uporabno vsebino.
Z analitično obravnavo patofizioloških mehanizmov poškodb osvetljuje napredne terapevtske pristope ter prispeva k vzpostavljanju visokih standardov strokovnega in znanstveno utemeljenega obveščanja javnosti o sodobni rehabilitaciji.
Hiter odziv
