Golf komolec je preobremenitvena okvara tetiv mišic upogibalk zapestja na notranji strani komolca, strokovno imenovana medialni epikondilitis. Razvije se zaradi ponavljajočih se obremenitev podlakti, predvsem pri gibih upogiba zapestja ali pri močnem prijemu. Najpogostejša znaka sta bolečina in občutljivost na notranji strani komolca, ki se lahko širita v podlaket ter se poslabšata med stiskanjem ali dvigovanjem predmetov.
Pacienti običajno navajajo ostro bolečino na medialni strani komolca, ki se lahko občasno širi navzdol v podlaket. Simptomi se stopnjujejo pri stisku dlani, upogibu zapestja in pronaciji podlakti. Sčasoma se lahko zmanjša gibljivost komolca, oslabi mišična moč, občasno pa se pojavi tudi oteklina.
Do golf komolca pride zaradi ponavljajočih se gibov fleksije zapestja in pronacije, torej položaja, pri katerem je dlan obrnjena proti tlom. K nastanku prispevajo tudi degenerativni procesi, starostne spremembe, obremenjujoče delo ali šport, kajenje, debelost in genetska predispozicija.
Anatomija komolca
Komolec je stabilen sklep, ki povezuje nadlahtnico oziroma humerus s kostema podlakti, torej koželjnico in podlahtnico. Na notranji strani komolca leži kostna izboklina, imenovana medialni epikondil, na katero se pripenjajo tetive mišic upogibalk zapestja.
Mišice v okolici komolčnega sklepa zagotavljajo dinamično stabilnost in omogočajo gibanje, medtem ko ligamenti skrbijo za statično stabilizacijo in omejevanje pretiranih sklepnih premikov.
Pomemben ligament, ki se pripenja na medialni epikondil, je ulnarni kolateralni ligament oziroma UCL. Nahaja se na notranji strani komolca in je lahko prizadet pri kroničnih oblikah medialnega epikondilitisa.
Ulnarni živec poteka mimo medialnega epikondila skozi kubitalni tunel, zato lahko njegova anatomska lega pri posameznikih z medialnim epikondilitisom poveča možnost utesnitve in pojava nevroloških simptomov.
Prekomerne obremenitve povzročajo spremembe na celični ravni tetive, zaradi česar se kolagenska vlakna začnejo nepravilno oblikovati in razporejati. Takšna tetiva slabše prenaša obremenitve, ima manjšo elastičnost in je bolj dovzetna za poškodbe.
Vzroki za razvoj golf komolca
Medialni epikondilitis najpogosteje nastane zaradi koncentričnih in ekscentričnih obremenitev fleksornih in pronatornih mišičnih skupin podlakti. V večini primerov je preobremenitev posledica nezadostne pripravljenosti mišic ali neustreznega načina obremenjevanja, kot sta pretreniranost ali pretirana delovna obremenitev.
Ponavljajoča in obremenjujoča gibanja, na primer pri delu, vrtnarjenju ali športu, lahko postopno vodijo v nastanek golf komolca. Golf komolec lahko nastane tudi po enkratnem travmatskem dogodku, ki akutno preobremeni tetivo. To se najpogosteje zgodi pri fizično zahtevnem delu.
Stanje se pogosteje pojavlja pri moških, najznačilneje med 30. in 50. letom starosti. Pogosto ga omenjamo tudi v povezavi s teniškim komolcem.
Preobremenjene mišice podlakti in ponavljajoči se gibi, kot sta upogib zapestja ali dvigovanje uteži, lahko postopno dražijo narastišče na notranji strani komolca. Gre za značilno posledico mikrotravm in vnetnega odziva v tetivnem narastišču zaradi ponavljajočih se obremenitev.
Kateri simptomi kažejo na golf komolec?
Glavni simptom golf komolca je ostra bolečina na notranji strani komolca, nad medialnim epikondilom. Bolečina se pogosto širi v podlaket ali proti rami.
Pri medialnem epikondilitisu je predel medialnega epikondila običajno občutljiv na dotik, občasno pa je lahko prisotna tudi oteklina.
Poleg bolečine se pogosto pojavita šibkost mišic podlakti in omejen obseg gibljivosti v komolcu. Bolečina se značilno poslabša med obremenjujočimi aktivnostmi, sčasoma pa lahko oteži tudi vsakodnevna opravila, kot sta zasuk kljuke ali zapenjanje modrca.
Kako poteka zdravljenje golf komolca?
Zdravljenje golf komolca se začne z diagnostičnim pregledom, nadaljuje z akutno fizioterapijo, nato pa preide v postakutno kineziologijo in postkineziološki program.
Strokovne znanstvene raziskave zagovarjajo aktivno fizioterapijo, pri kateri je pacient dejavno vključen v proces zdravljenja. To se razlikuje od pasivne fizioterapije, kjer se terapevtski postopki izvajajo predvsem na pacientu.
Celostno zdravljenje je usmerjeno v odpravljanje vzroka nastanka golf komolca, ne samo v zmanjševanje simptomov bolezni.
Diagnostika
Pred začetkom zdravljenja se opravi diagnostični pregled, pri katerem fizioterapevt pridobi podatke o funkcionalnem stanju komolca in celotnega telesa. Izvede se poglobljen pogovor oziroma anamneza o težavah, simptomih, trajanju bolezni in oceni bolečine. Diagnostik vam pojasni tudi specialistični izvid.
Sledi klinični pregled z inspekcijo in palpacijo komolca, kjer se preveri občutljivost na dotik, morebitna oteklina, upad mišične mase ter barva in temperatura kože. Izvede se pasivna meritev gibljivosti, pri kateri gib opravi, in aktivna meritev gibljivosti.
Opravijo se meritve mišične moči, ki prikažejo morebitne primanjkljaje v moči, vzdržljivosti in mišičnem ravnovesju. Oceni se tudi obremenilna kapaciteta komolca, torej sposobnost sklepa za prenašanje obremenitev, ki je lahko prevelika, primerna ali premajhna.
Priporočljivo je opraviti diagnostično slikanje, na primer ultrazvočno preiskavo, s katero specialist medicine dodatno potrdi diagnozo golf komolec.
Akutna fizioterapija
V akutni fazi strokovnjaki fizioterapije izvajajo nadzor simptomov, kar pomeni aktivno zmanjševanje bolečine v komolcu, otekline in vnetja ter izboljševanje gibljivosti komolca in mišične moči podlakti.
Izvaja se miofascialna obravnava mehkih tkiv in sklepna mobilizacija, s katerimi sproščamo prenapeto muskulaturo podlakti, predvsem upogibalke zapestja, izboljšujemo gibljivost komolca in zmanjšujemo bolečino.
Pri delu uporabljamo sodobne instrumentalne naprave, ki pospešujejo naravne procese celjenja v telesu:
- TECAR Wintecare terapija deluje v globljih tkivih ter spodbuja povečanje prekrvavitve, zmanjšanje vnetja in hitrejše celjenje,
- Diamagnetna terapija PERISO pospešuje celični metabolizem, vpliva na živčevje in zmanjšuje bolečino,
- Visokoenergijski Summus laser spodbuja hitrejše celjenje ran in brazgotin,
- Globinski udarni valovi so se pokazali kot zelo učinkoviti pri zdravljenju golf komolca, saj ponovno nadzorovano vzdražijo obolelo tkivo in spodbudijo celjenje,
- 6D Vacuum ACTION spodbuja delovanje limfnega sistema in poveča lokalno prekrvavitev,
- Visokotonska elektrostimulacija HiTop vpliva na bolečinske dražljaje v telesu in zmanjša zaznavo bolečine.
Izvaja se specialna fizioterapevtska vadba za ponovno vzpostavitev polne obremenilne kapacitete komolca in ustreznega mišičnega razmerja.
Vadba vključuje krepitev upogibalk zapestja in pronatorjev zapestja s poudarkom na ekscentričnih kontrakcijah, izboljšanje gibljivosti komolca in proprioceptivnih sposobnosti komolca oziroma zaznave položaja v prostoru.
Trajanje zdravljenja golf komolca je odvisno od stopnje razvoja bolezni in izraženosti simptomov. Enostavnejše oblike običajno odpravimo v približno 10 tednih, pri bolj kroničnih oblikah pa zdravljenje lahko traja tudi več kot 25 tednov.
Postakutna kineziologija
Po uspešno zaključenem akutnem zdravljenju vas prevzamejo strokovnjaki kineziologije, ki vas vodijo do boljše telesne pripravljenosti. Pripravijo specializiran kineziološki program, ki vključuje vaje za krepitev fleksorjev zapestja in mišic, ki prečkajo komolec. Hkrati se izvaja vadba za izboljšanje gibljivosti komolca.
Specialna kineziološka vadba je usmerjena v doseganje popolne simetrije, normativov mišične moči in odpravo vseh prisotnih deficitov. Izvaja se progresivna vadba, pri kateri se poškodovani komolec postopno vključuje v motorično zahtevnejše naloge in osnovne vaje za krepitev celotnega zgornjega uda.
Pred zaključkom zdravljenja se izvede testna baterija za komolec, ki pokaže pacientovo gibalno učinkovitost in sposobnost prenašanja vsakodnevnih obremenitev. Po zaključku postakutne kineziološke obravnave se priporoča nadaljevanje z redno vadbo v okviru postkineziološkega programa.
Postkineziološki program je sestavljen iz specialne kineziološke vadbe, s katero zmanjšujemo možnost nastanka novih poškodb in preprečujemo ponovni pojav starih bolečin. Vadba vas pripravi na vsakodnevne obremenitve.
Pogosta vprašanja
V čem se golf komolec razlikuje od teniškega komolca?
Glavna razlika je v mestu bolečine in vključenih mišičnih skupinah. Pri golf komolcu je prizadeta notranja stran komolca, kjer delujejo upogibalke zapestja. Pri teniškem komolcu pa je bolečina na zunanji strani komolca, kjer so prizadete iztegovalke zapestja. Obe težavi nastaneta zaradi preobremenitve tetiv, vendar zahtevata različno usmerjeno rehabilitacijo.
Zakaj se pri golf komolcu lahko pojavijo mravljinci v prstih?
Mravljinčenje v mezincu in prstancu se lahko pojavi, kadar vnetje tetiv na notranji strani komolca poveča pritisk na ulnarni živec, ki poteka skozi bližnji ulnarni kanal. Takšno stanje zahteva previdno fizioterapevtsko obravnavo, ki poleg zdravljenja tetiv vključuje tudi mobilizacijo živčevja za zmanjšanje pritiska.
Ali je golf komolec vedno vnetna težava?
Ne vedno. V akutni fazi je vnetje lahko prisotno, pri kroničnih težavah, ki trajajo več kot nekaj tednov, pa pogosteje govorimo o tendinopatiji, torej degenerativnih spremembah v tetivi. V tej fazi tetiva praviloma nima več aktivnega vnetja, ampak postane slabše elastična in manj odporna, zato zdravljenje samo s protivnetnimi zdravili pogosto ni dovolj učinkovito.
Ali udarni valovi pomagajo pri kroničnem golf komolcu?
Terapija z udarnimi valovi je zelo učinkovita pri kroničnih tendinopatijah komolca. Visokoenergijski valovi povzročijo nadzorovano mikrotravmo v poškodovani tetivi, kar sproži naravne procese celjenja, poveča lokalno prekrvavitev in lahko pomaga pri razgradnji morebitnih kalcinacij, ki omejujejo gibanje.
Ali opornica za komolec dolgoročno reši težavo?
Ortoza oziroma opornica lahko kratkoročno zmanjša bolečino, ker razbremeni narastišče tetive na kosti. Ne odpravi pa osnovnega vzroka težave. Za trajnejše izboljšanje je potrebno izvajati specifične vaje za krepitev mišic podlakti in izboljšanje stabilnosti komolčnega sklepa.
Viri in literatura
Amin, N. H., Kumar, N. S., & Schickendantz, M. S. (2015). Medial epicondylitis: evaluation and management. The Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons, 23(6), 348–355. https://doi.org/10.5435/JAAOS-D-14-00145
Kiel J, Kaiser K. Golfers Elbow. [Updated 2022 Jun 27]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2023 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK519000/
Reece CL, Susmarski AJ. Medial Epicondylitis. [Updated 2023 Jan 7]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2023 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK557869/
Mayo Clinic. (2022). Golfer’s elbow. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/golfers-elbow/symptoms-causes/syc-20372868
Rok Pivec, dipl. fiziot., MSc
Diplomirani fizioterapevt in magister rehabilitacijskih znanosti, usmerjen v rehabilitacijo mišično-skeletnih obolenj in poškodb, svoje delovanje gradi na večletni klinični praksi ter poglobljenem razumevanju kompleksnih ortopedskih stanj.
V svojih strokovnih prispevkih povezuje klinično ekspertizo z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji in priporočili sodobnih kliničnih smernic, ki jih pretvarja v jasno, razumljivo in praktično uporabno vsebino.
Z analitično obravnavo patofizioloških mehanizmov poškodb osvetljuje napredne terapevtske pristope ter prispeva k vzpostavljanju visokih standardov strokovnega in znanstveno utemeljenega obveščanja javnosti o sodobni rehabilitaciji.
Hiter odziv