Burzitis je vnetje burze, torej majhne sluzne vrečke, ki zmanjšuje trenje med kostmi, tetivami in mišicami v območju sklepa. Najpogosteje nastane zaradi ponavljajočih se obremenitev, dolgotrajnega pritiska ali draženja mehkih tkiv. Značilni znaki vključujejo lokalno bolečino, otekanje, občutljivost na dotik in zmanjšano gibljivost prizadetega sklepa.
Burze so drobne vrečke, napolnjene s tekočino, ki so razporejene po telesu in delujejo kot blažilci trenja med tkivi, na primer med kostmi, mišicami, tetivami in kožo. Njihova naloga je zmanjševanje trenja med različnimi telesnimi strukturami ter omogočanje gladkega in nebolečega premikanja sklepov.
V nadaljevanju podrobneje predstavljamo vzroke, simptome, diagnostiko in zdravljenje burzitisa. Če imate bolečine v sklepih ali sumite na vnetje burze, vam bo članek pomagal bolje razumeti stanje ter prepoznati, kje poiskati strokovno pomoč in ustrezno zdravljenje.
Zgradba in funkcija burze
Burze so tanke, mazave in s tekočino napolnjene vrečke, ki ležijo med kostjo ter okoliškimi mehkimi tkivi, kitami in mišicami ob sklepih. Za normalno gibanje človeškega telesa so pomembne zato, ker zmanjšujejo napetost in negativne učinke obrabe na mestih trenja ter omogočajo gibanje z manj upora.
Burza je obdana s sinovijsko membrano, v notranjosti pa vsebuje sinovijsko tekočino, ki po gostoti spominja na surov jajčni beljak. Vrečica je polprepustna, zato omogoča prehajanje določenih snovi skozi membrano. Ob poškodbi burze jo lahko napolni tekočina, na primer kri, kar povzroči dodatno draženje.
V telesu je več kot 150 burz, ki se razlikujejo po obliki in velikosti. Nekatere burze niso prisotne ob rojstvu, temveč se razvijejo pozneje zaradi trenja, ki se povečuje s starostjo in degenerativnimi spremembami. Delimo jih na površinske, kadar ležijo med kostmi, kitami ali kožo, in globoke, kadar se nahajajo med kostmi in mišicami.
Vzroki za nastanek burzitisa
Burzitis najpogosteje povzroči ponavljajoč pritisk na določeno področje ali prekomerna uporaba sklepa. Med dejavnosti z večjim tveganjem spadajo vrtnarjenje, tesarstvo, slikopleskarstvo, tenis, golf, smučanje in športi, pri katerih je pogosto metanje žoge.
Burzitis se lahko razvije tudi zaradi neustreznega položaja med sedenjem ali zaradi nezadostnega raztezanja pred telesno aktivnostjo. Včasih ga sproži nenadna poškodba, precej redkeje pa okužba. Z leti tetive slabše prenašajo stresne obremenitve, postanejo manj elastične in povzročajo več trenja na burze.
Če je prisotna strukturna težava kosti ali sklepa, na primer artritis, se lahko pritisk na burzo poveča in sproži vnetje. Vnetje burze je možno tudi kot reakcija na določena zdravila ali kot posledica drugih bolezni, na primer revmatoidnega artritisa, protina, psoriatičnega artritisa ali motenj ščitnice.
Kakšni so simptomi in znaki burzitisa?
Burza se lahko vname kjer koli v telesu, vendar se burzitis najpogosteje razvije v rami, komolcu, kolenu, kolku ali stopalu. Če nastane nenadoma, ga praviloma spremlja izrazita bolečina v sklepu. Pri kroničnem burzitisu pa burza postopoma oteka, pri čemer bolečina ni nujno vedno prisotna.
Burzitis kolka
V predelu kolka so 3 pomembne burze. Najpogosteje se pojavi trohanterični burzitis oziroma GTPS. Pri tej obliki se bolečina navadno čuti v kolku ali na zunanji strani stegna. Burzitis se lahko razvije tudi na notranji strani kolka, v predelu iliopsoasne burze, kar povzroča bolečino v kolku in dimljah.
Pri burzitisu kolka oteklina pogosto ni jasno vidna, vendar lahko bolečina kljub temu povzroča precejšnje nelagodje. Na začetku je bolečina pogosto ostra, pozneje pa se lahko razširi po celotnem predelu kolka. Običajno je izrazitejša pri ležanju na prizadetem kolku, hoji po stopnicah, počepanju ali vstajanju iz sedečega položaja.
Tveganje za to obliko burzitisa je večje pri osebah s predhodnimi težavami v hrbtu ali kolku, po operaciji zamenjave kolka ter pri tistih, ki imajo prirojeno razliko v dolžini nog. Aktivnosti, kot so tek, kolesarjenje ali hoja po stopnicah, lahko stanje dodatno dražijo. Večje tveganje imajo tudi posamezniki, ki pri delu pogosto nosijo težka bremena ali dolgo stojijo, na primer blagajniki.
Burzitis rame
Burzitis rame povzroča bolečino v rami in otekanje sklepa, simptomi pa se poslabšajo pri premikanju. Pri nekaterih ljudeh je kostna zgradba rame takšna, da ustvarja večji pritisk na burzo. V tem primeru je nagnjenost k burzitisu rame večja. Vnetje lahko nastane tudi po poškodbi ali udarcu.
Subakromialna burza leži med akromionom in rotatorno manšeto. Ko je roka v mirovanju, ta burza sega lateralno izpod akromiona, pri dvigu roke nad glavo pa se pomika pod kost. Prav na tem mestu pogosto pride do utesnitve. Zaradi bolečine in utesnitve je lahko gibanje izrazito omejeno ali celo povsem zavrto, zato je potrebna fizioterapevtska obravnava.
Burzitis komolca
Burzitis komolca oziroma olekranonski burzitis se pogosto pojavi na samem vrhu komolca. Pri tej obliki je spodnji del komolca otekel, rdeč in boleč, bolečina pa se običajno okrepi pri upogibanju roke.
Oteklina lahko daje videz majhne kepice pod kožo. Ker je burza komolca površinska in slabše prekrvavljena, je bolj dovzetna za poškodbe in okužbe. Večja oteklina lahko izrazito oteži gibanje komolca.
Pogost vzrok je dolgotrajno naslanjanje na komolce, zato so k tej težavi bolj nagnjeni vodovodarji, električarji in drugi posamezniki, ki med delom pogosto obremenjujejo komolce.
Burzitis kolena
Na kolenu se burzitis lahko pojavi na različnih mestih. Pogosto se vname prepatelarna burza ali burza pes anserinus na notranji strani kolena.
Značilna je bolečina v kolenu, ki se poslabša pri gibanju ali pritisku na sklep. Zaradi vnetja je koleno otečeno in toplejše od okolice.
Burzitis kolena se lahko včasih pojavi nenadno po udarcu ali poškodbi kolena. Pogosteje pa nastane zaradi vsakodnevnega pritiska na kolenske sklepe in se razvija postopno. Tekači in osebe, ki pri delu pogosto klečijo, na primer vrtnarji, kmetovalci in vodovodarji, imajo večjo verjetnost za razvoj burzitisa.
Če opravljate takšno delo, je priporočljivo uporabljati kolenske ščitnike ali drugo zaščito ter si omogočiti čim več odmorov. Smiselno je zmanjšati dolgotrajno čepenje ali pokrčene položaje kolen. Raztezanje stegenskih in drugih mišic pred delom lahko pomaga pri preprečevanju burzitisa kolena.
Prepatelarni burzitis lahko nastane tudi zaradi osnovnih bolezni, kot so protin, revmatoidni artritis ali okužba.
Burzitis gležnja in stopala
Stopalo sestavlja 33 sklepov, številni med njimi pa imajo burzalne vrečke, ki jih varujejo med gibanjem. Retrokalkanealna burza leži na zadnji strani pete, globoko ob Ahilovi tetivi in nad petno kostjo. Najpogosteje se vname zaradi draženja vrečke ob Ahilovo tetivo.
Pri burzitisu stopala se lahko pojavijo oteklina, togost in bolečina. Bolečina v stopalu se pogosto poslabša pri hoji, teku ali stoji na prstih. Visoke pete in čevlji, ki stiskajo stopalo ali peto oziroma se ne prilegajo dobro, lahko prispevajo k nastanku burzitisa. Večje tveganje imajo športniki, plesalci in tekači.
Za preprečevanje burzitisa se priporoča nošenje podporne in dobro prilegajoče se obutve ter raztezanje stopal in nog pred vadbo.
Kako poteka diagnostika burzitisa?
Burzitis je pogosto mogoče diagnosticirati že na podlagi simptomov in kliničnega pregleda, zato dodatne preiskave običajno niso potrebne.
Fizioterapevt pregleda prizadeto območje in vas povpraša o simptomih, preteklih poškodbah ali predhodnih boleznih ter dejavnikih tveganja. Pri kliničnem pregledu oceni predel sklepa, kjer se pojavljajo simptomi burzitisa, ter preveri oteklino, bolečinsko občutljivost, rdečino in omejeno gibljivost.
Slikovne preiskave za potrditev diagnoze običajno niso nujne, lahko pa pomagajo izključiti druge vzroke sklepne bolečine in otekanja. Vedno je treba razmisliti tudi o drugih možnih vzrokih simptomov, kot so artritis, tendinitis ali travmatska poškodba sklepa.
Kako poteka zdravljenje burzitisa?
Burzitis se v osnovi zdravi konzervativno, torej s fizioterapijo. Zdravljenje vključuje uporabo protivnetnih in protibolečinskih instrumentalnih tehnik, katerih učinke dopolnjujejo specialne manualne tehnike in individualno prilagojena terapevtska vadba.
Naš pristop vključuje specifične gibalne teste in položaje, pri katerih lahko burzo nadzorovano stisnemo, kar pomaga prepoznati izvor težave. Fizioterapevti izvajajo specializirane teste za potrditev burzitisa na določenem bolečem mestu, na primer v rami, komolcu, kolenu, kolku ali peti.
Pri zdravljenju burzitisa uporabljamo sodobne fizioterapevtske pristope. Začetni ukrepi vključujejo izogibanje bolečim gibom, prilagoditev aktivnosti ali športa ter protibolečinsko terapijo. Poleg tega uporabljamo metode, kot so ultrazvok, elektroterapija HiTop, TECAR terapija, Summus laser in diamagnetoterapija PERISO, ki pomagajo zmanjševati bolečino in vnetje.
Pogosta vprašanja
Kaj je burzitis in kakšna je naloga burze v telesu?
Burzitis je vnetje burze, majhne vrečke, napolnjene s tekočino, ki deluje kot blazinica med kostmi in mehkimi tkivi, na primer tetivami in mišicami. Njena glavna funkcija je zmanjševanje trenja med gibanjem. Ko se burza zaradi preobremenitve ali poškodbe vname, se napolni s preveč tekočine, kar povzroča nelagodje, bolečino in omejeno gibljivost.
Kje se burzitis najpogosteje pojavlja?
Burzitis se najpogosteje razvije v sklepih, ki so izpostavljeni ponavljajočim se gibom. Najpogostejše lokacije so rama oziroma subakromialni burzitis, komolec oziroma olekranonski burzitis, kolk oziroma trohanterični burzitis in koleno oziroma prepatelarni burzitis. Pojavi se lahko tudi v peti, v bližini Ahilove tetive.
Kakšna je razlika med burzitisom in vnetjem tetive?
Simptomi se lahko prekrivajo, vendar burzitis pogosto povzroči bolj jasno lokalizirano in izrazito oteklino, predvsem na komolcu ali kolenu, ki je na otip mehka in podajna. Bolečina pri burzitisu je pogosto prisotna tudi med mirovanjem ali ponoči, medtem ko se bolečina pri tendinitisu običajno stopnjuje predvsem ob uporabi določene mišice.
Ali je pri burzitisu potrebna punkcija?
Punkcija je potrebna le redko, predvsem kadar je oteklina tako velika, da ovira gibanje, ali kadar obstaja sum na infekcijski burzitis oziroma bakterijsko vnetje. V večini primerov se s specializirano fizioterapijo tekočina naravno reabsorbira nazaj v telo, kar je dolgoročno varnejša rešitev.
Ali dolgotrajno klečanje lahko trajno poškoduje burzo v kolenu?
Ponavljajoč pritisk med klečanjem povzroči kronično zadebelitev stene burze. Čeprav tkivo ni nujno nepopravljivo poškodovano, postane burza zelo občutljiva na vsako naslednjo obremenitev. Preventivna vadba in uporaba zaščitnih kolenčnikov sta zato pomembni dopolnitvi akutne fizioterapevtske obravnave.
Viri in literatura
Mercadante JR, Marappa-Ganeshan R. Anatomy, Skin Bursa. [Updated 2022 Oct 8]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2024 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554438/
Rishor-Olney CR, Taqi M, Pozun A. Prepatellar Bursitis. [Updated 2024 Jan 4]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2024 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK557508/
Seidman AJ, Taqi M, Varacallo M. Trochanteric Bursitis. [Updated 2023 Nov 12]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2024 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK538503/
Jabeen Begum, MD. (2023). Bursitis: Symptoms, Causes, and Treatment. Available from: https://www.webmd.com/pain-management/arthritis-bursitis
Cleveland Clinic. (2019). Bursitis. Available from: https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/10918-bursitis
Stella Bard MD. (2022). What You Need to Know About Bursitis. Available from: https://www.healthline.com/health/bursitis#types
Rok Pivec, dipl. fiziot., MSc
Diplomirani fizioterapevt in magister rehabilitacijskih znanosti, usmerjen v rehabilitacijo mišično-skeletnih obolenj in poškodb, svoje delovanje gradi na večletni klinični praksi ter poglobljenem razumevanju kompleksnih ortopedskih stanj.
V svojih strokovnih prispevkih povezuje klinično ekspertizo z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji in priporočili sodobnih kliničnih smernic, ki jih pretvarja v jasno, razumljivo in praktično uporabno vsebino.
Z analitično obravnavo patofizioloških mehanizmov poškodb osvetljuje napredne terapevtske pristope ter prispeva k vzpostavljanju visokih standardov strokovnega in znanstveno utemeljenega obveščanja javnosti o sodobni rehabilitaciji.
Hiter odziv
