Artroza je degenerativna bolezen sklepov, pri kateri se postopoma obrablja sklepni hrustanec, hkrati pa nastajajo spremembe tudi v kostnih strukturah sklepa. Ko zaščitna hrustančna plast izgublja svojo funkcijo, se poveča trenje med sklepnimi površinami, kar vodi v bolečino, togost in zmanjšano gibljivost prizadetega sklepa. Najpogosteje so prizadeti kolena, kolki, hrbtenica in mali sklepi rok.
Med najpogostejše vzroke za razvoj artroze spadajo degenerativne spremembe, ki so povezane s staranjem. K nastanku bolezni prispevajo tudi prekomerna telesna teža, predhodne travmatske poškodbe, ponavljajoče se obremenitve sklepa in genetska nagnjenost.
Kako nastane artroza?
Sklepni hrustanec ima ključno vlogo pri nastanku in napredovanju artroze. Njegova glavna naloga je zaščita kostnih površin med gibanjem, kar omogoča gladko, tekoče in neboleče premikanje sklepa.
Artroza se začne razvijati, ko se zaradi kombinacije različnih dejavnikov sproži razgradnja hrustanca. Najprej se začne propadanje hrustančnega tkiva, sčasoma pa se spremembe razširijo tudi na spodaj ležečo kost.
Razgradnja sklepnih struktur sproži telesni poskus samoobnove poškodovanega tkiva. Ta proces se imenuje zakostenitev oziroma osifikacija in povzroči nastanek kostnih izrastkov, ki jih imenujemo osteofiti.
Kostni izrastki oziroma osteofiti dodatno povečujejo bolečino v sklepu, omejujejo gibanje in prispevajo k deformaciji sklepa.
Obraba se najpogosteje razvije v nosilnih sklepih, ki prenašajo največje obremenitve, na primer v hrbtenici, kolku in kolenu, lahko pa se pojavi tudi v drugih sklepih, na primer v sklepih prstov.
Stopnje artroze
Artrozo razvrščamo v štiri zaporedne stopnje napredovanja: blago, zmerno, hudo in napredovalo artrozo.
Prva stopnja: blaga artroza
Prva stopnja pomeni blago oziroma začetno fazo bolezni. V sklepu so prisotne manjše spremembe, kot so začetno mehčanje sklepnega hrustanca in drobne poškodbe, medtem ko je širina sklepne špranje v tej fazi še ohranjena.
Pacienti v tej fazi običajno občutijo manjšo bolečino in nelagodje v sklepu, vendar sta funkcija sklepa in obseg gibljivosti še normalna. Začetna faza je najprimernejši čas za začetek specialne fizioterapije, saj v sklepu praviloma še ni trajnih deformacij, ki bi otežile okrevanje.
Druga stopnja: zmerna artroza
Druga stopnja se imenuje zmerna artroza. V tej fazi je poškodba hrustanca že bolj jasno izražena. Ob sklepnih robovih se začnejo tvoriti kostni izrastki oziroma osteofiti, prostor med sklepnimi površinami pa se lahko že delno zoži.
Encimi pospešeno razgrajujejo hrustanec, ki se tanjša, v njem pa nastajajo manjše razpoke. Pacienti pogosto občutijo okorelost in sklepno bolečino, ki se značilno okrepi pri daljši telesni aktivnosti.
Funkcija sklepa in obseg gibljivosti se začneta zmanjševati, kar postopno omejuje vsakodnevne aktivnosti. S krepitveno terapevtsko vadbo je mogoče v drugi stopnji doseči zelo dobre rezultate.
Tretja stopnja: huda artroza
Tretja stopnja pomeni hudo artrozo. Poškodba hrustanca je v tej fazi bistveno večja, sklepni prostor je dodatno zmanjšan, kosti v sklepu pa se začnejo medsebojno stikati.
Pacienti se pogosto soočajo s kroničnimi bolečinami v sklepu in oteklino. Rast kostnih izrastkov se pospeši, kar še dodatno poveča deformacijo sklepa in omeji gibljivost.
V tretji fazi bolezni so spremembe življenjskega sloga, kot sta zmanjšanje telesne teže in redna vadba, še pomembnejše. Fizioterapija je v tej fazi nujno potrebna.
Četrta stopnja: napredovana artroza
Zadnja stopnja je napredovana artroza, pri kateri je poškodba sklepa nepopravljiva. Hrustanec je v veliki meri obrabljen, subhondralna kost pa je izpostavljena.
Pacienti poročajo o izrazitih bolečinah v sklepu, občutku togosti, otekanju in vidni deformaciji sklepa. Pri napredovali artrozi se v večini primerov priporoča operativna zamenjava sklepa, ki zahteva dolgotrajno fizioterapevtsko rehabilitacijo.
Kakšne simptome povzroča artroza?
Stopnja in izrazitost simptomov artroze se razlikujeta med posamezniki, najpogosteje pa se pojavljajo naslednji znaki:
- ostra bolečina v sklepu, ki se poslabša po daljši aktivnosti ali po daljšem obdobju neaktivnosti,
- sklepna zakrčenost, ki je najizrazitejša zjutraj in po mirovanju, vendar se z gibanjem izboljša,
- zmanjšan obseg gibljivosti, saj bolečina in deformacija sklepa omejujeta gibanje,
- zmanjšana mišična moč, ker se zaradi bolečine in telesne neaktivnosti razvije atrofija,
- sklepna nestabilnost, h kateri prispevata deformacija sklepnih površin in mišična oslabelost,
- oteklina in povečana občutljivost na dotik, ki se pojavita ob napredovanju bolezni zaradi povečane tvorbe sklepne tekočine,
- krepitacije oziroma slišni poki med gibanjem,
- deformacija sklepa, ki se pojavi pri močno napredovali artrozi.
Z napredovanjem bolezni postajajo bolečine, povezane z artrozo, vse močnejše. Sčasoma se lahko pojavi tudi otekanje sklepa in okolice. Za razliko od revmatoidnega artritisa je pri artrozi pogosto prisotna tako imenovana hladna oteklina, kar pomeni, da otečen sklep ni posledica akutnega vnetja in zato v okolici sklepa ni značilne toplote.
Pomembno je, da zgodnje simptome artroze prepoznamo pravočasno, saj je v začetnih fazah mogoče bolezen učinkoviteje obvladovati. Ohranjanje zdrave telesne teže pomembno zmanjša obremenitev sklepov in pomaga upočasniti napredovanje bolezni.
Vzroki nastanka artroze
Natančen vzrok za nastanek artroze še ni popolnoma pojasnjen, poznamo pa več dejavnikov tveganja, ki vplivajo na njen razvoj in napredovanje:
- degenerativni procesi, povezani s staranjem,
- ponavljajoč se stres in obremenjujoči gibi pri delu ali športu,
- travmatska poškodba sklepa, na primer zlom, raztrganina vezi ali izpah,
- genetska nagnjenost, pri kateri podedovane spremembe v določenih genih povečajo dovzetnost za razvoj bolezni,
- anatomske nepravilnosti sklepov, na primer displazija kolkov,
- prekomerna telesna teža, ki pomeni dodatno mehansko obremenitev za sklep,
- sekundarna posledica drugih bolezni, na primer revmatoidnega artritisa.
Ustrezno lajšanje bolečin ter celostno obvladovanje simptomov z gibanjem, prilagoditvami življenjskega sloga in terapevtsko obravnavo je ključno za dolgoročen nadzor bolezni.
Celostno fizioterapevtsko zdravljenje artroze
Fizioterapevtsko zdravljenje je razdeljeno na specialno diagnostiko, akutno fizioterapijo, postakutno kineziologijo in postrehabilitacijo. Glavni cilj je nadzor simptomov artroze in zaviranje napredovanja bolezni.
Diagnostična terapija
Fizioterapevtsko zdravljenje se začne s specialno fizioterapevtsko diagnostiko, ki jo opravi fizioterapevt.
Diagnostični proces se začne s podrobnim pogovorom oziroma anamnezo. Specialist zbere podatke o simptomih, trajanju in napredovanju težav ter o dejavnikih, ki bolečino sprožijo ali zmanjšajo.
Sledi klinični pregled, ki vključuje inspekcijo in palpacijo sklepa. Pri tem se oceni stabilnost sklepa, vidna deformacija, občutljivost na dotik in morebitna toplota v predelu sklepa.
Izvedejo se meritve artrokinematike in pasivne gibljivosti, kjer fizioterapevt preveri obseg gibanja v sklepu, ter aktivne gibljivosti, kjer obseg giba izvede pacient sam.
Meritve mišične moči pokažejo morebitne primanjkljaje v moči, vzdržljivosti in nesorazmerno delovanje mišičnega sistema.
Priporoča se tudi slikovna diagnostika, kot sta rentgensko slikanje, ki pokaže zoženje sklepne špranje, nastanek kostnih izrastkov in kostne spremembe, ter magnetna resonanca, ki prikaže hrustanec, kost in mehka tkiva.
Akutna fizioterapija
Fizioterapevtsko zdravljenje ima pri obvladovanju artroze in preprečevanju njenega napredovanja ključno vlogo. Strokovnjaki fizioterapije s svojimi metodami učinkovito zmanjšujejo bolečino v sklepu, izboljšujejo funkcionalnost sklepa, povečujejo obseg gibljivosti in krepijo mišično moč.
Izvajajo sklepno mobilizacijo in mobilizacijo mehkih tkiv, s čimer zmanjšujejo mišično napetost, izboljšujejo gibljivost sklepa, zmanjšujejo okorelost in blažijo bolečino.
Izvaja se tudi instrumentalna terapija, ki pospeši prekrvavitev, sprošča globlje ležeča tkiva, spodbuja celjenje in zmanjšuje bolečine. V okviru instrumentalne terapija uporabljamo najsodobnejše naprave za zdravljenje, kot so TECAR Wintecare terapija, diamagnetoterapija PERISO, visokoenergijski Summus laser in visokotonska elektrostimulacija HiTop.
Specialna terapevtska vadba je pri artrozi kolka usmerjena v krepitev upogibalk in iztegovalk kolka ter obkolčnih mišic, s čimer se zmanjša stres na sklep. Izvajajo se tudi vaje za povečanje obsega gibljivosti skozi kontrolirano gibanje ter vaje za koordinacijo in ravnotežje.
Postakutna kineziologija
Strokovnjaki kineziologije pripravijo individualno prilagojen vadbeni program na podlagi razumevanja, kako sile med gibanjem delujejo na sklep in kako prispevajo k degeneraciji sklepnega hrustanca.
Namen specialne kineziološke vadbe je optimizirati delovanje sklepov ter zmanjšati in ustrezneje razporediti obremenitve, ki delujejo na sklep.
Pri artrozi kolka se izvaja vadba za krepitev obkolčnih mišic, upogibalk in iztegovalk kolka ter mišic trupa. Dodatno se izvajajo vaje za izboljšanje gibljivosti kolka in vaje za povečanje proprioceptivnih sposobnosti oziroma zaznave položaja telesa v prostoru.
Strokovnjaki kineziologije analizirajo biomehaniko sklepnega gibanja in vpliv zunanjih sil ter preučijo, kako sklep deluje. Na podlagi teh podatkov oblikujejo strategijo za zaščito sklepa.
Dolgotrajno vzdrževanje
Postrehabilitacijski program vključuje specialno kineziološko vadbo za ohranjanje optimalnega funkcijskega stanja telesa. V okviru vadbe se izvajajo vaje vzdrževanje mišične moči, ustreznega obsega gibljivosti in izboljšanje proprioceptivnih sposobnosti.
Ker zagovarjamo celostno zdravljenje, vam pomagamo pri obvladovanju artroze in preprečevanju njenega napredovanja.
Pogosta vprašanja
Kaj pomeni artroza?
Artroza je kronična degenerativna bolezen sklepov, ki se začne s postopnim propadanjem sklepnega hrustanca. Nastane zaradi neskladja med obremenitvijo sklepa in njegovo sposobnostjo obnavljanja. Ko se hrustanec obrabi, se sklepni prostor zmanjša, kosti začnejo drgniti druga ob drugo, posledično pa nastanejo bolečina, vnetje in kostni izrastki oziroma osteofiti.
Kateri so prvi znaki artroze?
Najzgodnejši znaki so običajno bolečina pri prvih gibih po mirovanju, jutranja okorelost, ki mine v približno 15 do 30 minutah, in blaga oteklina sklepa po večjih obremenitvah. Pogosto je prisotno tudi značilno pokanje v sklepu med gibanjem.
Zakaj sta koleno in kolk najpogosteje prizadeta pri artrozi?
Kolena in kolki so nosilni sklepi, ki prenašajo celotno telesno težo. Med hojo, tekom ali hojo po stopnicah so sile v teh sklepih večkrat večje od telesne teže. Zaradi stalnega mehanskega pritiska in morebitnih biomehanskih nepravilnosti se hrustanec v teh sklepih najhitreje obrablja.
Kaj so osteofiti in zakaj nastanejo pri artrozi?
Osteofiti so kostni izrastki, ki se razvijejo na robovih sklepa. Telo jih tvori kot obrambni mehanizem, saj skuša ob stanjšanem hrustancu in nestabilnem sklepu povečati kostno površino, stabilizirati sklep in bolje porazdeliti pritisk. Kljub temu ti izrastki pogosto omejujejo gibanje in povzročajo bolečino.
Ali telesna vadba dodatno poškoduje obrabljene sklepe?
Ne, ravno nasprotno. Pomanjkanje gibanja artrozo praviloma poslabša. Hrustanec nima krvnih žil, zato se prehranjuje z difuzijo sklepne tekočine, ki se spodbuja med gibanjem. Mehanski pritisk deluje kot črpalka. Za uspešno obvladovanje artroze je ključna terapevtska vadba z nadzorovanimi obremenitvami, saj hrani hrustanec in krepi stabilizatorje sklepa.
Ali je artrozo mogoče pozdraviti brez operacije?
Strukturne obrabe hrustanca pri 3. in 4. stopnji ni mogoče povrniti v prvotno stanje, vendar je mogoče s fizioterapijo simptome uspešno obvladovati in upočasniti napredovanje. Cilj konzervativnega zdravljenja je ohranjanje visoke kakovosti življenja in funkcionalnosti, s čimer se potreba po menjavi sklepa oziroma protezi pogosto pomembno odloži ali se ji v določenih primerih izognemo.
Viri in literatura
Brakke, R., Singh, J., & Sullivan, W. (2012). Physical therapy in persons with osteoarthritis. PM & R: the journal of injury, function, and rehabilitation, 4(5 Suppl), S53–S58. https://doi.org/10.1016/j.pmrj.2012.02.017
Dantas, L. O., Salvini, T. F., & McAlindon, T. E. (2021). Knee osteoarthritis: key treatments and implications for physical therapy. Brazilian journal of physical therapy, 25(2), 135–146. https://doi.org/10.1016/j.bjpt.2020.08.004
Mariborsko ortopedsko srečanje, 17. (2021). Artroza in endoprotetika velikih sklepov: izbrana poglavja iz ortopedije: XVII. mariborsko ortopedsko srečanje, interdisciplinarno strokovno srečanje: Maribor, 10. december 2021, virtualno srečanje. Univerzitetni klinični center. https://www.ukc-mb.si/strokovna-sre%C4%8Danja/zborniki
Sen R, Hurley JA. Osteoarthritis. [Updated 2023 Feb 20]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2023 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK482326/
Cleveland Clinic. (2023). Osteoarthritis. https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/5599-osteoarthritis
Rok Pivec, dipl. fiziot., MSc
Diplomirani fizioterapevt in magister rehabilitacijskih znanosti, usmerjen v rehabilitacijo mišično-skeletnih obolenj in poškodb, svoje delovanje gradi na večletni klinični praksi ter poglobljenem razumevanju kompleksnih ortopedskih stanj.
V svojih strokovnih prispevkih povezuje klinično ekspertizo z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji in priporočili sodobnih kliničnih smernic, ki jih pretvarja v jasno, razumljivo in praktično uporabno vsebino.
Z analitično obravnavo patofizioloških mehanizmov poškodb osvetljuje napredne terapevtske pristope ter prispeva k vzpostavljanju visokih standardov strokovnega in znanstveno utemeljenega obveščanja javnosti o sodobni rehabilitaciji.
Hiter odziv
