Trohanterni burzitis je vnetje burze na lateralni strani kolka, ki se nahaja nad kostno izboklino stegnenice, imenovano veliki trohanter. Običajno se razvije zaradi ponavljajočega draženja ali preobremenjevanja mehkih tkiv v okolici kolka, kar vodi v bolečino na zunanjem delu kolka. Težave se pogosto okrepijo med hojo, tekom ali pri ležanju na prizadeti strani.
V večini primerov zdravljenje poteka konzervativno, pri čemer ima fizioterapija osrednjo vlogo. Celostna fizioterapevtska obravnava je usmerjena v osnovne biomehanske dejavnike, ki povzročajo težave. Z uporabo naprednih instrumentalnih metod in individualno prilagojenega programa terapevtskih vaj je mogoče učinkovito zmanjšati oziroma odpraviti bolečino na zunanji strani kolka.
Bolečina na zunanjem delu kolka se letno pojavi pri približno 1,8 posameznika na 1000 ljudi. V 82 % primerov se težave pojavijo pri ženskah, starih med 35 in 70 let. Stanje, ki ga strokovno opredeljujemo kot trohanterni burzitis, je pri ženskah pogostejše kot pri moških, predvsem zaradi razlik v obliki medenice in hormonskih dejavnikov.
V nadaljevanju predstavljamo, kako prepoznati začetne znake in značilne simptome ter zakaj je pravočasna obravnava pri fizioterapevtu pomembna za uspešno okrevanje.
Kaj pomeni trohanterni burzitis?
V angleški strokovni literaturi se za trohanterni burzitis pogosto uporablja izraz greater trochanteric pain syndrome oziroma GTPS. Gre za poimenovanje, ki zajema več možnih vzrokov za nastanek bolečine na stranskem oziroma zunanjem delu kolka. Lahko ga razumemo kot širši krovni izraz, znotraj katerega se pojavljajo diagnoze, kot so tendinitis, tendinopatija in burzitis.
V slovenskem prostoru se najpogosteje uporablja izraz trohanterni burzitis, ki ožje pomeni vnetje burze. V preteklosti se je ta diagnoza pogosto posplošeno uporabljala za skoraj vsako bolečino na zunanji strani kolka.
Danes smo pri določanju dejanskega vzroka težav bistveno bolj natančni in previdni, saj vemo, da je vnetje burze lahko posledica poškodbe tetiv, sindroma pokajočega kolka ali prisotnosti kalcinacij. V nekaterih primerih je lahko izvor težav tudi anatomska posebnost kostne strukture.
Novejše raziskave kažejo, da je tekočina v burzi, ki povzroča simptome, pogosto posledica predhodnega vnetja v okoliških tetivah in ne primarnega vnetja same burze. Izraz GTPS, ki je nadpomenka trohanternemu burzitisu, zato ne zajema samo vnetja burze, temveč tudi degenerativne spremembe ali akutne poškodbe. Pogosto gre za preplet več dejavnikov.
Pomembno je vedeti, da pojem burzitis kolka ne razloži vedno vseh bolečin v tem predelu. Sodobna diagnostika, ki združuje klinični pregled in slikovne preiskave, omogoča razlikovanje med tendinopatijo, burzitisom in drugimi možnimi vzroki bolečine.
Anatomska zgradba kolka
Medenico sestavljajo tri kosti: črevnica, sednica in sramnica, ki se združujejo v vdolbini na zunanjem delu medenice. Ta vdolbina se imenuje acetabulum in predstavlja sklepno ponvico, v katero se prilega glavica stegnenice ter skupaj z njo tvori kolčni sklep. Nekoliko nižje od glavice stegnenice se nahajata dve kostni izboklini, imenovani veliki in mali trohanter.
Kolčni sklep je kroglast sklep, zato omogoča obsežno gibanje v različnih ravninah. V njem lahko izvajamo fleksijo in ekstenzijo, abdukcijo in addukcijo ter notranjo in zunanjo rotacijo. Na obseg gibljivosti vpliva tudi položaj kolena, saj nekatere mišice potekajo prek kolčnega in kolenskega sklepa.
Burze so strukture, podobne majhnim blazinicam, napolnjene s tekočino, ki se nahajajo med tetivnimi mehkimi tkivi in kostjo. Njihova funkcija je zmanjševanje trenja ter omogočanje bolj gladkega drsenja kite ali mišice med gibanjem.
Pri gibanju kolka sodeluje skupno 19 mišic. Na veliki trohanter stegnenice se pripenja šest mišic:
- Mišici gluteus medius in gluteus minimus skrbita za stabilizacijo medenice in odmik kolka. Gluteus minimus sodeluje tudi pri notranji rotaciji kolka. Pod narastišči teh dveh mišic se nahajata burzi, ki zmanjšujeta trenje, nastalo ob stiku mehkega tkiva s tršo kostno površino.
- Štiri od šestih mišic sodelujejo pri zunanji rotaciji kolka. Med njimi je najbolj poznana mišica piriformis.
Omeniti moramo tudi mišico tensor fasciae latae oziroma TFL, ki poteka prek mišic gluteus medius in gluteus minimus ter se pripenja na iliotibialni trakt oziroma ITB. ITB poteka vzdolž lateralnega dela stegna, se pripenja nekoliko pod kolenom in pomembno vpliva na mehaniko kolka.
Med pomembnejše mišice za gibanje kolka spada tudi velika zadnjična mišica oz. gluteus maximus, ki je hkrati največja mišica v človeškem telesu.
Kateri vzroki vodijo v nastanek trohanternega burzitisa?
Osnovne vzroke najpogosteje najdemo v tendinopatijah mišic gluteus medius in gluteus minimus. Težave lahko izvirajo tudi iz raztrganin teh dveh tetiv, med možne vzroke pa spadata še sindrom pokajočega kolka in nepravilno delovanje iliotibialnega trakta.
Trohanterni burzitis se lahko pojavi kot posledica:
- preobremenitve tetiv,
- nepopolnega ali pomanjkljivega celjenja tetiv,
- kompresije tetiv, ki nastane zaradi neuravnoteženega delovanja mišičnih struktur v kolku. Oslabljene odmikalke kolka omogočajo povečano aktivnost v nasprotno smer, torej v smer primika, s čimer se poveča napetost ITB in posledično kompresija tetiv ob veliki trohanter,
- dolgotrajnega položaja kolka v fleksiji, kar je značilen položaj med sedenjem in povzroča pritisk na tetive ter povečano napetost v ITB,
- mišičnih deficitov mišic gluteus medius in gluteus minimus ter povečane napetosti ITB, kar prispeva k slabši kontroli medenice in s tem poveča kompresijo na glutealne tetive,
- raztrganin tetiv gluteus medius in gluteus minimus, ki so pogosto spregledane. Lahko nastanejo akutno, pogosteje pa gre za degenerativne mikropoškodbe, ki se skozi čas nalagajo in seštevajo,
- sindroma pokajočega kolka, ki prizadene približno 5–10 % splošne populacije. Najpogosteje ga opažamo pri plesalcih in profesionalnih športnikih, pojavlja pa se tudi med splošno populacijo.
- dejstva, da imajo posamezniki z bolečino na zunanji strani kolka pogosto prisotne tudi bolečine v spodnjem delu hrbta ali osteoartritis kolčnega sklepa.
Na razvoj trohanternega burzitisa lahko vplivajo tudi povečanje telesne teže, ponavljajoče se obremenitve in slabša mišična kontrola medeničnega obroča.
Kateri simptomi kažejo na trohanterni burzitis?
Trohanterni burzitis se običajno izraža z bolečino na lateralnem delu kolka. Predel je pogosto zelo občutljiv na dotik, bolečina pa se lahko širi navzdol po stranskem delu stegna proti kolenu ali nazaj proti zadnjici. Pacienti jo pogosto opisujejo kot ostro, zbadajočo in intenzivno. Poveča se pri kombinaciji odmika kolka in zunanje rotacije, torej pri gibu, ko želimo stopalo položiti na nasprotno koleno.
Med značilne simptome spada tudi izrazitejša bolečina pri ležanju na prizadetem boku. V nekaterih primerih je neprijetno tudi ležanje na neprizadeti strani, saj boleča noga rahlo pade navzdol, kar povzroči dodatno kompresijo.
Bolečina se zelo pogosto pojavi med aktivnostmi, pri katerih obremenimo nogo, na primer med hojo po ravnem, hojo po stopnicah, tekom ali že pri daljšem stanju. Prav tako se lahko poslabša po daljšem sedenju ali pri sedenju s prekrižanimi nogami.
Trohanterni burzitis je vnetno stanje sluzne vrečke v področju velikega trohantra, ki pomembno vpliva na biomehaniko kolčnega sklepa. Temelj konzervativnega zdravljenja trohanternega burzitisa je ciljna krepitev mišic kolka in trupa.
Kako potekata diagnostika in zdravljenje?
V večini primerov je trohanterni burzitis klinična diagnoza. Slikovne preiskave so potrebne, kadar obstaja sum na drug vzrok težav ali kadar se posameznik na zdravljenje ne odziva ustrezno. Rentgensko slikanje je smiselno pri sumu na kostne patologije. Magnetna resonanca in ultrazvok pomagata pri odkrivanju mehkotkivnih poškodb, kot so tendinopatije, raztrganine, zadebelitev burze, mišične atrofije in degenerativne spremembe.
Prva izbira zdravljenja je fizioterapija, ki je uspešna v približno 90 % vseh primerov, če z začetkom obravnave ne odlašamo predolgo. Kadar so bolečine zelo izrazite, si lahko pomagamo s protivnetnimi zdravili, uporabljajo pa se tudi injekcije kortikosteroidov. Pri tej metodi so kratkoročni rezultati sicer obetavni, običajno v obdobju 3 do 4 mesecev, vendar dolgoročni učinki niso boljši od pristopa, pri katerem zgolj čakamo in ne naredimo ničesar.
Med najpogosteje uporabljene tehnike instrumentalne fizioterapije spadajo globinski udarni valovi. Za obravnavo bolečin in pospešitev celjenja uporabljamo sodobne instrumentalne metode zdravljenja, med njimi tudi TECAR terapijo, ki sodijo med najbolj učinkovite metode obravnave bolečin.
Znanstvene raziskave potrjujejo, da so globinski udarni valovi učinkovitejši od injiciranja kortikosteroidov. Najboljši pristop je pravzaprav kombinacija udarnih globinskih valov in vadbe. Udarni globinski valovi delujejo tako, da z neposredno mehansko silo povzročijo spremembe pritiska v tkivu, kar vodi v povečano presnovno aktivnost celic in izboljšan lokalni krvni pretok.
Če trohanterni burzitis nastane zaradi povečanega trenja med tkivi, lahko tudi tehnike miofascialnega sproščanja pomagajo sprostiti mehka tkiva in izboljšati stanje. Specialne manualne tehnike uporabljamo pri zmanjšani gibljivosti in kadar so prisotne omejitve znotraj samega sklepa. Z manualno terapijo izboljšamo biomehaniko sklepa in posledično zmanjšamo trenje mehkih tkiv na stranskem delu kolka.
Celostna fizioterapevtska obravnava, ki vključuje vadbo, manualne tehnike in napredno instrumentalno terapijo, je ključna za dolgoročno izboljšanje stanja. S pravočasnim ukrepanjem preprečimo napredovanje težav.
Pomen edukacije in terapevtske vadbe
Sodobni pristopi zdravljenja v ospredje postavljajo edukacijo pacienta ter ustrezno strukturirano in ciljno usmerjeno kinezioterapijo. Samo z vadbo lahko vplivamo na dejanski vzrok težav, ki se najpogosteje skriva v tetivnih spremembah in mišičnih deficitih. Vaše težave obravnavamo celostno z individualno prilagojenim programom telesne vadbe, ki je oblikovan glede na vaše specifično stanje.
Glavni cilji kinezioterapije so postopno obremenjevanje že od začetne faze, zmanjšanje kompresijskih sil na kolk, izboljšanje mišičnega ravnovesja s poudarkom na krepitvi glutealne regije ter hkraten vpliv na življenjske dejavnike, ki lahko prispevajo k nastanku bolečin.
Kaj lahko naredite sami?
Opazujte, pri katerih aktivnostih se bolečina pojavlja, in jih poskušajte začasno omejiti. V obdobju akutnega poslabšanja se izogibajte hoji po stopnicah in hoji navkreber. Prav tako zmanjšajte dolgotrajno sedenje, pri sedečem delu pa poskrbite za ustrezno raven telesne aktivnosti.
Izogibajte se tudi sedenju s prekrižanimi nogami. Pri stoji bodite pozorni, da ne prenašate celotne telesne teže na prizadeto nogo. Med ležanjem na boku lahko med kolena namestite blazino, da ohranite bolj nevtralen položaj kolka.
Če bolečina ali nelagodje vztrajata, je pomembno, da se naročite na posvet pri strokovnjaku in se vključite v rehabilitacijski program, prilagojen vašim težavam. Dolgoročno odpravljanje bolečin zahteva usmerjeno vadbo in podporno instrumentalno terapijo.
Pogosta vprašanja
Zakaj je bolečina v kolku izrazitejša med ležanjem na boku?
Ko ležite na prizadetem boku, pride do neposrednega mehanskega pritiska na razdraženo oziroma vneto burzo, kar lahko sproži močno bolečino. Pri ležanju na nasprotni strani pa zgornja noga pade navzdol prek sredinske linije telesa, zaradi česar se iliotibialna vez napne čez burzo in prav tako izzove bolečinski odziv.
Ali burzitis vedno pomeni vnetje ali je lahko povezan tudi s tendinopatijo?
Sodobna medicina ugotavlja, da je trohanterni burzitis pogosto povezan s tendinopatijo oziroma obolenjem tetiv zadnjičnih mišic, predvsem mišice gluteus medius. Če zdravimo samo vnetje burze, ne obravnavamo pa patologije tetiv, rezultat pogosto ni trajen.
Kako fizioterapija prispeva k zdravljenju trohanternega burzitisa?
Fizioterapija združuje protivnetne učinke in biomehansko korekcijo. Z naprednimi instrumentalnimi metodami, kot sta visokoenergijski laser in diamagnetna terapija, zmanjšujemo vnetje. Z manualnimi tehnikami sproščamo napete strukture, ki mehansko dražijo sluzno vrečko, s terapevtsko in kineziološko vadbo pa ponovno vzpostavljamo ustrezno gibljivost in obremenilno kapaciteto kolka.
Zakaj lahko šibke odmikalke kolka povzročijo vnetje?
Kadar so odmikalke kolka oslabljene, se med hojo in stojo medenica povesi na nasprotno stran. Posledica je večji pritisk in trenje iliotibialne vezi prek trohanterne burze. S strukturirano vadbo te mišice ciljno krepimo, s čimer izboljšamo stabilizacijo medenice in razbremenimo kolk.
Ali so kortikosteroidne injekcije trajna rešitev za burzitis?
Injekcije lahko hitro zmanjšajo bolečino in vnetni odziv, vendar ne odpravijo osnovnega biomehanskega vzroka, kot sta mišično neravnovesje ali neustrezna drža. Če po injekciji ne sledi primerna rehabilitacija, se simptomi po nekaj mesecih pogosto ponovno pojavijo.
Kakšno vlogo imajo udarni valovi pri zdravljenju trohanternega burzitisa?
Terapija z udarnimi valovi se uporablja predvsem takrat, ko je burzitis povezan s kronično tendinopatijo ali kalcinacijami v tetivah v okolici kolka. Udarni valovi spodbujajo neovaskularizacijo oziroma tvorbo novih žil in regeneracijo tkiva, kar je pomembno za obnovo poškodovanih tetivnih vlaken.
Viri in literatura
Fearon, A., 2015. Gluteal Tendinopathy: Integrating Pathomechanics and Clinical Features in Its Management. JOSPT, 45(11): 910-924.
Ganderton, C., Semciw, A., Cook, J., Moreira, E. & Pizzari, T.. 2018. Gluteal loading versus sham exercises to improve pain and dysfunction in postmenopausal women with greater trochanteric pain syndrome: a randomized controlled trial. Journal of Women’s Health. 1;27(6), 815-29.
Hlebš, S., Slakan Jakovljević, B. & Klauser, M., 2014. Manualna terapija – sklepna mobilizacija udov testiranje in terapija. Univerza v Ljubljani, Zdravsvtena fakulteta, pp 86-87.
Lin, C.Y. & Fredericson, M., 2015. Greater Trochanteric Pain Syndrome: An Update on Diagnosis and Management. Curr Phys Med Rehabil Rep, 3(1). 60-66.
Mellor, R., Bennell, K., Grimaldi, A., Nicolson, P., Kasza, J. & Hodges, P., 2018. Education plus exercise versus corticosteroid injection use versus a wait and see approach on global outcome and pain from gluteal tendinopathy: prospective, single blinded, randomised clinical trial. BMJ, 361:k1662. doi: 10.1136/bmj.k1662.
Wyss, J. & Patel, A., 2013. Therapeutic Programs for Musculoskeletal Disorders. United States of America: Bradford & Bigelow Printing.
Cleveland Clinic. (2023). Trochanteric bursitis. https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/4964-trochanteric-bursitis
Rok Pivec, dipl. fiziot., MSc
Diplomirani fizioterapevt in magister rehabilitacijskih znanosti, usmerjen v rehabilitacijo mišično-skeletnih obolenj in poškodb, svoje delovanje gradi na večletni klinični praksi ter poglobljenem razumevanju kompleksnih ortopedskih stanj.
V svojih strokovnih prispevkih povezuje klinično ekspertizo z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji in priporočili sodobnih kliničnih smernic, ki jih pretvarja v jasno, razumljivo in praktično uporabno vsebino.
Z analitično obravnavo patofizioloških mehanizmov poškodb osvetljuje napredne terapevtske pristope ter prispeva k vzpostavljanju visokih standardov strokovnega in znanstveno utemeljenega obveščanja javnosti o sodobni rehabilitaciji.
Hiter odziv
