Spondiloza je degenerativno obolenje hrbtenice, pri katerem nastajajo postopne obrabne spremembe medvretenčnih ploščic, fasetnih sklepov in kostnih struktur hrbtenice. Zaradi staranja in dolgotrajnih mehanskih obremenitev se lahko zmanjša višina medvretenčnih diskov, posamezni segmenti hrbtenice pa postanejo slabše gibljivi. Najpogostejši znaki so bolečina, togost v vratu ali hrbtu ter zmanjšan obseg gibanja hrbtenice.
Degenerativni procesi v hrbtenici se navadno začnejo s spremembami medvretenčnega diska. Disk se lahko postopoma stanjša in izgubi elastičnost, kar slabša gibljivost hrbtenice ter njeno sposobnost blaženja obremenitev.
S staranjem medvretenčne ploščice naravno izgubljajo višino, zato se poveča obremenitev kostnih delov hrbtenice. Posledično hitreje nastajajo osteofiti oziroma kostni izrastki na robovih vretenc. Pri napredovali spondilozi se lahko dve sosednji vretenci postopoma povežeta v enotno kostno strukturo.
Kakšni so znaki spondiloze?
Simptomi spondiloze so odvisni predvsem od dela hrbtenice, kjer so degenerativne spremembe prisotne. Spondiloza vratne hrbtenice pogosto povzroča bolečine v zadnjem delu glave, ki se lahko širijo v čeljust, ramena ali ušesne mečice. Posledično se lahko zmanjšajo gibljivost vratne hrbtenice, mišična moč in mišična masa v vratnem predelu. Pri nekaterih posameznikih se pojavijo tudi izrazitejše migrene.
Kadar je spondiloza v prsnem delu hrbtenice, se bolečina pogosto pojavi med lopaticami. Težave se lahko okrepijo pri obračanju telesa, hitrih rotacijskih gibih, kašljanju ali kihanju. Osteofiti, ki pritiskajo na živčne končiče v torakalnem delu hrbtenice, lahko povzročijo tudi otrplost v rokah, dlaneh in prstih.
Spondiloza ledvene hrbtenice pogosto povzroča simptome, ki so podobni diskus herniji. Težave se lahko pojavijo med hojo, sedenjem ali pri izpostavljenosti vibracijam. Ledvena spondiloza lahko prispeva tudi k utesnitvi hrbteničnega kanala in razvoju simptomov išiasa.
Kdaj se spondiloza pojavi in zakaj?
Spondiloza se najpogosteje razvije po 50. letu starosti kot posledica naravnih procesov staranja. Dejavniki, ki lahko pospešijo nastanek spondiloze hrbtenice, so predhodne poškodbe hrbta, pretirano obremenjevanje hrbtenice v neustreznih držah, patološke krivine hrbtenice, kot so skolioza, kifoza in lordoza, pretežno sedeč življenjski slog ter nekatere presnovne bolezni.
Spondilozo lahko po rentgenskem slikanju in MRI preiskavi razdelimo v tri faze:
- Faza 1: višina medvretenčnega diska je še normalna, prisotni pa so kostni izrastki.
- Faza 2: višina medvretenčnega diska je zmanjšana, kostni izrastki pa iz nivoja vretenca segajo proti sosednjemu vretencu.
- Faza 3: kostni izrastki se združijo, zaradi česar se dve sosednji vretenci povežeta v enotno tvorbo, kar povzroči blokirano gibljivost hrbtenice.
Kostni izrastki se najpogosteje razvijejo v ledvenem ali vratnem delu hrbtenice, saj sta ta dva predela najbolj izpostavljena postopni sklepni obrabi.
Dejavniki tveganja za nastanek spondiloze
Čeprav je spondiloza pogosto povezana s staranjem, lahko genetska predispozicija in predhodne poškodbe povečajo tveganje za razvoj osteoartritisa hrbtenice.
Poleg običajne obrabe in določenih sprožilcev avtoimunskih odzivov vzrok spondiloze v številnih primerih ostane nejasen. Med pogoste dejavnike tveganja spadajo:
- Starost.
- Prekomerna telesna teža ali debelost.
- Sedeč življenjski slog z malo ali brez telesne vadbe, kar vpliva tudi na kakovost življenja.
- Kajenje.
- Slaba telesna drža, ki poveča obremenitev medvretenčnih ploščic.
- Prisotnost določenih bolezni, kot so diabetes, protin, psoriaza, tuberkuloza, sindrom razdražljivega črevesja (IBS) in borelioza.
- Pretirano obremenjevanje, visoko intenzivne aktivnosti in ponavljajoče poklicne mikrotravme hrbtenice.
Kakšni so simptomi spondiloze?
Spondiloza lahko prizadene sklepe kjerkoli vzdolž hrbtenice, vendar se najpogosteje pojavlja v vratu in spodnjem delu hrbta.
Vratni del je posebej dovzeten, ker nosi težo glave in omogoča velik obseg gibanja. Po podatkih Ameriške akademije za ortopedsko kirurgijo ima več kot 85 % oseb, starejših od 60 let, vratno spondilozo.
Spodnji del hrbta je pogosto prizadet zato, ker nosi in razporeja velik del telesne teže ter z njo povezane strukturne obremenitve. Zato se pogosto pojavlja bolečina v križu. Več kot 80 % ljudi, starejših od 40 let, ima ledveno spondilozo, čeprav večina nima simptomov oziroma bolečin.
Med najpogostejše simptome spondiloze uvrščamo:
- Okorelost, posebej po obdobjih neaktivnosti ali počitka, na primer po prebujanju iz dremeža.
- Parestezije oziroma nenormalne občutke, kot sta otrplost ali mravljinčenje, ki nastanejo zaradi kompresije živčne korenine.
- Omejeno gibljivost v prizadetih sklepih.
- Bolečino, ki se lahko pojavi zaradi izbočenega ali herniranega diska, kadar ta stiska oziroma pritiska na hrbtenični živec.
Lokacija spondiloze
Cervikalna spondiloza
Cervikalna spondiloza prizadene vratno hrbtenico. Najpogosteje se kaže s togostjo in bolečinami v vratu, kar pacienti navadno najprej opazijo. Pri približno 30 % primerov bolečina preide v kronično obliko in lahko omejuje gibljivost vratu.
Poleg tega se lahko razvije cervikalna radikulopatija, kadar degenerativne spremembe hrbtenice pritiskajo na živce. To lahko povzroči bolečino, otrplost ali mravljinčenje, ki se širi vzdolž roke.
Pri nekaterih napredovalih primerih lahko cervikalna spondiloza pritisne tudi na hrbtenjačo. Posledica sta lahko šibkost in okrnjena motorična funkcija v rokah. Takšno stanje imenujemo cervikalna mielopatija.
Lumbalna spondiloza
Lumbalna spondiloza prizadene ledveni del hrbtenice. Najpogostejši simptom je bolečina v spodnjem delu hrbta, ki se lahko širi po hrbtu, v boke ali navzdol v spodnje okončine.
Pri nekaterih bolnikih se lahko pojavi lumbalna radikulopatija, kadar degenerativne spremembe hrbtenice začnejo pritiskati na živčne strukture. To lahko povzroči bolečino, otrplost ali mravljinčenje v nogah.
Pogosta je tudi iritacija ishiadičnega živca, imenovana išias, ki lahko povzroči bolečino od spodnjega dela hrbta navzdol v noge.
Ali je spondiloza resno stanje?
Spondiloza je lahko resno stanje, vendar je stopnja resnosti odvisna od posameznega primera. Veliko primerov je mogoče uspešno obvladovati s sodobno fizioterapijo in ukrepi za zmanjšanje bolečine.
Kljub temu je nujno poiskati takojšnjo zdravstveno oskrbo, če se pojavijo simptomi, ki kažejo na pritisk na živčne strukture:
- Šibkost mišic, vključno s težavami pri dvigovanju prstov ali sprednjega dela stopala od podlage.
- Težave z mehurjem ali črevesjem, na primer inkontinenca.
- Spremembe ravnotežja, ki jih ni mogoče pojasniti z drugimi dejavniki.
- Otrplost v obliki pasov oziroma po dermatomih.
- Huda bolečina z električnimi senzacijami.
- Bolečine v rokah in/ali nogah, ki se ne odzivajo na druge nekirurške ukrepe, kot so fizioterapija, peroralna protibolečinska zdravila ali injekcije.
Kako se spondiloza diagnosticira?
Diagnoza spondiloze temelji predvsem na slikovnih preiskavah hrbtenice. Kostne spremembe so najjasneje vidne na rentgenskem slikanju, medtem ko so spremembe mehkih struktur, vključno z medvretenčnimi diski, ki delujejo kot blažilci med vretenci, bolje vidne na magnetni resonanci oziroma MRI ali računalniški tomografiji oziroma CT.
Med nepravilnosti, ki jih lahko odkrijemo, spadajo kostni izrastki, značilni za osteoartritis, ter izbočeni medvretenčni diski.
Obe ugotovitvi lahko povzročita zoženje hrbteničnega kanala in pritisk na bližnje živce. Pomembno pa je vedeti, da se obraba hrbtenice lahko pokaže na slikovnih preiskavah tudi pri osebah, ki nimajo bolečin ali drugih težav.
Fizioterapevtsko zdravljenje spondiloze
V začetnih stadijih spondiloze se priporoča konzervativno zdravljenje, ki se prilagodi glede na nivo spondiloze in povzročeno simptomatiko.
Fizioterapija ima pri zdravljenju spondiloze pomembno vlogo. Glavni cilji so zmanjšanje bolečine, izboljšanje gibljivosti hrbtenice in krepitev mišic, ki hrbtenici zagotavljajo oporo.
Takšen proces vključuje temeljito oceno stanja pri fizioterapevtu, pri čemer se upoštevajo individualne značilnosti pacienta, vključno s starostjo in splošnim zdravstvenim stanjem.
Terapevtski pristop vključuje raztezne vaje za izboljšanje gibljivosti hrbtenice, krepitev mišic, posebej trebušnih in hrbtnih mišic, ter uporabo terapevtskih tehnik, kot sta miofascialno sproščanje in mobilizacijske tehnike.
Poleg tega so instrumentalne terapije, kot so visokofrekvenčna elektromagnetna stimulacija, TECAR terapija in terapevtski laser, zelo učinkovite pri zmanjševanju akutnih simptomov in upočasnjevanju napredovanja bolezni.
Kineziološka vadba
Kineziologija je znanstvena disciplina, ki preučuje gibanje in mišično-skeletni sistem ter načine, kako telo izvaja gibanje. Pri spondilozi ima lahko pomembno vlogo pri obvladovanju bolezni.
Na podlagi ugotovljenih omejitev in potreb posameznika kineziolog pripravi individualni vadbeni program, prilagojen zdravljenju spondiloze. Program vključuje vaje za krepitev stabilizacijskih mišic, ohranjanje mobilnosti in preprečevanje mišične atrofije.
Kineziolog vas pouči o pravilni telesni drži in ergonomiji, kar je pomembno pri obvladovanju spondiloze in preprečevanju dodatnih težav. Skozi vadbeni proces se seznanite tudi s pomenom aktivnega življenjskega sloga, pravilne vadbe in preprečevanja ponovitve simptomov.
Pogosta vprašanja
Kaj je spondiloza in kateri deli hrbtenice so najpogosteje prizadeti?
Spondiloza je splošen izraz za degenerativne spremembe hrbtenice, ki vključujejo obrabo medvretenčnih ploščic, vretenc in pripadajočih sklepov.
Najpogosteje se pojavlja v cervikalnem delu in ledvenem delu hrbtenice, saj sta to najbolj gibljivo in mehansko obremenjeno območje hrbtenice.
Kako spondiloza vpliva na gibljivost hrbtenice?
Zaradi obrabe hrustanca in nastajanja kostnih izrastkov oziroma osteofitov se prostor med vretenci zmanjša, sklepi pa postanejo slabše gibljivi. Posledično se pojavi občutek togosti, zmanjša se obseg giba, na primer pri obračanju glave ali sklanjanju, bolečina pa je pogosto najizrazitejša zjutraj ali po daljšem mirovanju.
Ali lahko spondiloza povzroči mravljinčenje v rokah ali nogah?
Da. Če kostni izrastki, ki nastajajo pri spondilozi, začnejo pritiskati na odprtine, skozi katere izstopajo živčne korenine, se lahko razvijejo nevrološki simptomi.
Pri vratni spondilozi se to lahko kaže kot mravljinčenje ali šibkost v rokah, pri ledveni spondilozi pa kot bolečina, ki seva v noge oziroma išias.
Ali spondiloza pomeni, da bom kasneje nujno potreboval operacijo?
Ne, obraba hrbtenice sama po sebi ne pomeni, da bo potreben operativni poseg. Večina ljudi s spondilozo lahko živi aktivno življenje brez kirurgije. Ključna sta zgodnje ukrepanje in konzervativno zdravljenje, predvsem fizioterapija in kineziologija, ki pomagata ohranjati funkcionalnost hrbtenice ter preprečevati draženje prizadetih živčnih korenin.
Kako stres in mišična napetost vplivata na bolečino pri spondilozi?
Psihični stres zvišuje mišični tonus, predvsem v predelu vratu in ramen. Ker je hrbtenica zaradi spondiloze že slabše prilagodljiva, dodatna mišična napetost še poveča pritisk na sklepe. Posledično se lahko pogosteje pojavljajo epizode akutne bolečine in glavoboli.
Viri in literatura
Binder, A. I. (2007). Cervical spondylosis and neck pain. BMJ, 334(7592), 527–531. https://doi.org/10.1136/bmj.39127.608299.80
Cleveland Clinic. (2023). Spinal arthritis. https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/spinal-arthritis
Middleton, K., & Fish, D. E. (2009). Lumbar spondylosis: Clinical presentation and treatment approaches. Current Reviews in Musculoskeletal Medicine, 2(2), 94–104. https://doi.org/10.1007/s12178-009-9051-x
Rok Pivec, dipl. fiziot., MSc
Diplomirani fizioterapevt in magister rehabilitacijskih znanosti, usmerjen v rehabilitacijo mišično-skeletnih obolenj in poškodb, svoje delovanje gradi na večletni klinični praksi ter poglobljenem razumevanju kompleksnih ortopedskih stanj.
V svojih strokovnih prispevkih povezuje klinično ekspertizo z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji in priporočili sodobnih kliničnih smernic, ki jih pretvarja v jasno, razumljivo in praktično uporabno vsebino.
Z analitično obravnavo patofizioloških mehanizmov poškodb osvetljuje napredne terapevtske pristope ter prispeva k vzpostavljanju visokih standardov strokovnega in znanstveno utemeljenega obveščanja javnosti o sodobni rehabilitaciji.
Hiter odziv
