Spondilolisteza pomeni zdrs enega vretenca glede na sosednje vretence, najpogosteje v smeri naprej, kar nastane zaradi nestabilnosti hrbtenice ali okvare sklepnih struktur. Takšen zdrs spremeni biomehaniko hrbteničnega segmenta in lahko draži živčne strukture. Najpogosteje se kaže z bolečino, občutkom togosti, včasih pa tudi z mravljinčenjem
Največ primerov spondilolisteze se pojavi v spodnjem delu ledvene hrbtenice, predvsem na ravni L5-S1, ki je ena najbolj mehansko obremenjenih regij hrbtenice. Vretence lahko zdrsne v različne smeri, najpogosteje naprej, kar imenujemo anterolisteza, ali nazaj, kar opredelimo kot retrolistezo.
Ali ste vedeli, da je sodobna fizioterapevtska obravnava uspešna pri približno 85 % primerov? Pri degenerativni obliki je operativni poseg potreben pri približno 10–15 % pacientov, pri travmatskih oblikah pa še redkeje, približno v 4 % primerov.
S prilagojenimi vajami za krepitev mišic, izboljšanjem telesne drže in učenjem pravilnih gibalnih vzorcev vam pomagamo zmanjšati bolečino, povečati stabilnost hrbtenice in izboljšati vsakodnevno funkcionalnost.
Vrste spondilolisteze
Spondilolisteza je pri večini oblik tesno povezana s spondilolizo. Pri tem gre za okvaro oziroma zlom strukture pars interartikularis v ledvenih vretencih, ki jo imenujemo tudi istmus. Ker ta del vretenca pomembno prispeva k strukturni stabilnosti, lahko njegova okvara vodi v zdrs telesa vretenca, kar imenujemo spondilolisteza. Posledično nastane eden najbolj očitnih znakov segmentne nestabilnosti hrbtenice.
Velikost zdrsa se ocenjuje s štirimi stopnjami po Meyerdingu. Pri prvi stopnji pride do premika približno ene četrtine vretenca, pri četrti stopnji pa je vretence zdrsnjeno skoraj v celoti naprej.
Poznamo več oblik spondilolisteze:
- Degenerativna spondilolisteza, ki je najpogostejša oblika sesedanja hrbtenice, se najpogosteje razvije na ravni L4-L5 zaradi starostne degeneracije medvretenčne ploščice in malih sklepov.
- Istmična oblika se najpogosteje pojavlja pri otrocih in mladostnikih v obdobju hitre rasti. Večina primerov je brez simptomov in ne povzroča večjih težav.
- Displastična spondilolisteza nastane zaradi razvojnih oziroma anatomskih nepravilnosti vretenc.
- Travmatska spondilolisteza je redka in se običajno pojavi po hudih poškodbah, kot so padci z višine ali prometne nesreče.
- Patološka spondilolisteza se lahko razvije zaradi metastaz oziroma tumorjev, osteopetroze ali po operativnih posegih na hrbtenici.
Razumevanje posameznih oblik te patologije omogoča natančnejši vpogled v kompleksno spinalno stanje in bolj ciljno obravnavo vsakega pacienta.
Dejavniki tveganja za razvoj spondilolisteze
Čeprav natančen vzrok pogosto ni povsem jasen, poznamo več dejavnikov tveganja, ki lahko prispevajo k zdrsu vretenca:
- Športne dejavnosti: Mladi športniki, predvsem otroci in najstniki, ki se ukvarjajo s športi z velikimi amplitudami gibanja v ledveni hrbtenici, kot sta gimnastika in nogomet, imajo večjo možnost za razvoj spondilolisteze. Zdrs vretenc se pogosto pojavi med rastnimi zagoni in spada med pogoste vzroke bolečin v hrbtu pri mladostnikih.
- Genetika: Nekateri posamezniki imajo prirojeno tanjši pars interartikularis. Ta kostni del povezuje fasetne sklepe, ki med seboj povezujejo sosednja vretenca in tvorijo funkcionalno enoto za gibanje hrbtenice. Tanjša zgradba tega dela vretenca poveča dovzetnost za zlom in posledični zdrs.
- Starost: S staranjem se lahko razvijejo degenerativne spremembe hrbtenice, ki povzročijo obrabo sklepov in postopno sesedanje hrbteničnih segmentov. Starejši odrasli z degenerativnimi obolenji hrbtenice, kot je osteoartroza, imajo večje tveganje za spondilolistezo, zato je stanje pogostejše po 50. letu starosti.
Prepoznavanje dejavnikov tveganja omogoča pravočasne ukrepe za ohranjanje stabilne in zdrave hrbtenice. Z ustreznim znanjem lahko aktivno sodelujete pri zaščiti osrednjega podpornega sistema – hrbtenice.
Simptomi in diagnostika spondilolisteze
Spondilolisteza se najpogosteje razvije v ledvenem delu hrbtenice. Gre za področje z največ gibanja in obremenitev, zato je bolj dovzetno za sesedanje hrbtenice ter pojav občasnih in lokaliziranih bolečin.
Bolečina se običajno poslabša pri upogibanju ali iztegovanju prizadetega dela hrbtenice, kar povzroča mehansko bolečino med gibanjem. Simptomi se lahko okrepijo tudi ob neposrednem pritisku na prizadeti segment.
Pojavi se lahko tudi radikularna bolečina. Ta nastane, ko so živčne korenine stisnjene zaradi zoženja izstopnih mest živcev. Do draženja živčnih korenin lahko pride tudi zaradi zoženih lateralnih recesusov, izbočenja medvretenčne ploščice ali spinalne stenoze.
Med dodatne simptome spadajo bolečine v zadnjici, otrplost ali oslabelost nog, težave pri hoji ter v redkih hudih primerih izguba nadzora nad črevesjem ali mehurjem.
Ob pojavu simptomov je potrebna slikovna diagnostika z rentgenskim slikanjem. Pri določenih primerih se izvede tudi magnetna resonanca oziroma MR ali računalniška tomografija oziroma CT.
Možni zapleti
Nekateri posamezniki s sesedanjem hrbtenice nikoli ne razvijejo izrazitih simptomov. Manjši zdrsi vretenc lahko povzročajo premalo pritiska na sosednja vretenca ali živčne strukture, da bi sprožili močnejšo bolečinsko sliko.
Prej ko se spondilolisteza odkrije, večje so možnosti za uspešno zdravljenje. Če stanje ostane neprepoznano ali nezdravljeno, se poveča tveganje za:
- razvoj kronične bolečine,
- nastanek artroze hrbtenice,
- poškodbe živcev,
- pojav težav z inkontinenco.
Bolečina v ledvenem predelu lahko nastane zaradi samega zdrsa vretenca, draženja živčnih struktur ali preobremenitve okoliških mišic.
Možnosti zdravljenja spondilolisteze
Zdravljenje spondilolisteze lahko vključuje konzervativne pristope, kot je fizioterapija, v nekaterih primerih pa tudi operativno zdravljenje z dekompresijo, stabilizacijo in repozicijo vretenca.
Konzervativna obravnava običajno zajema fizioterapijo, prilagoditev obremenitev ter postopno krepitev stabilizacijskih mišic trupa. Pred odločitvijo za operacijo se pri vseh pacientih priporoča večmesečni poskus konzervativnega zdravljenja sesedanja hrbtenice.
Farmakološko zdravljenje spondilolisteze
Nesteroidna protivnetna zdravila brez recepta, kot sta ibuprofen ali naproksen, lahko zmanjšajo bolečino, vendar ne odpravijo vzroka težav. Zato je treba protibolečinski pristop vedno kombinirati s fizioterapijo.
V določenih primerih se lahko v prizadeto območje aplicira injekcija steroidnih zdravil. Kortikosteroidi lahko učinkovito zmanjšajo vnetje v področju hrbtenice.
Kirurško zdravljenje spondilolisteze
Operativno zdravljenje bolečine v hrbtu zaradi spondilolisteze običajno vključuje dekompresijo hrbtenice, ki ji lahko sledi še spinalna fuzija.
Raziskave kažejo, da lahko kombinacija fuzije in dekompresije prinese boljše rezultate kot samo dekompresija. Pri dekompresiji kirurg odstrani del kosti in diska iz hrbtenice, s čimer živčnim strukturam v hrbteničnem kanalu zagotovi več prostora in zmanjša bolečino.
Kaj se zgodi pri spinalni fuziji? Pri tem posegu se dve prizadeti vretenci povežeta v eno funkcionalno enoto. Med celjenjem se zlijeta v eno kost, kar odpravi gibanje in bolečino med njima, vendar hkrati izrazito zmanjša gibljivost tega dela hrbtenice.
Operacija se priporoča predvsem pri hudih nevroloških izpadih ali kadar fizioterapevtsko zdravljenje ne prinese zadostnega izboljšanja.
Fizioterapevtska obravnava spondilolisteze
Fizioterapevtsko zdravljenje ima ključno vlogo pri obvladovanju simptomov spondilolisteze oziroma sesedanja hrbtenice, izboljšanju stabilnosti hrbtenice in dvigu kakovosti življenja posameznika.
Diagnostični pregled
Zdravljenje se začne z diagnostičnim pregledom, pri katerem natančno ocenimo stanje vaše hrbtenice. Telesni pregled pri spondilolistezi zajema več korakov. Specialist oceni simptome, stopnjo premika vretenc in morebitne omejitve gibanja.
- Anamneza: Pacienta povprašamo o bolečini, njeni lokaciji, intenzivnosti in dejavnikih, ki simptome poslabšajo ali izboljšajo.
- Inspekcija in palpacija: Diagnostik natančno pregleda hrbtenico ter išče morebitne nepravilnosti, kot so vidne deformacije, asimetrije, odstopanja v drži ali drugi znaki sesedanja hrbtenice.
- Ocena gibljivosti: Preverimo obseg gibanja hrbtenice in ocenimo, ali je gibanje omejeno v določenih smereh.
- Telesna drža: Ocenimo držo v stoječem in sedečem položaju, da ugotovimo morebitno nagnjenost, ukrivljenost ali kompenzacijske vzorce.
- Mišična moč: Preverimo moč mišic v okolici hrbtenice ter ocenimo morebitne spremembe občutljivosti ali prisotnost simptomov, kot sta mravljinčenje in šibkost.
Pri spondilolistezi se lahko pojavijo težave z gibanjem, otrplost ali šibkost v nogah, zato preverimo tudi funkcijo stopal in gibanje spodnjih okončin.
Za natančnejšo oceno premika vretenc se lahko uporabijo slikovne preiskave, kot so rentgensko slikanje, CT oziroma računalniška tomografija ali MR oziroma magnetna resonanca.
Na podlagi kliničnega pregleda in slikovnih preiskav pripravimo individualen načrt fizioterapevtskega zdravljenja.
Akutna fizioterapija
Spondilolisteza zahteva previden, postopen in individualno prilagojen fizioterapevtski pristop. Cilji te faze so zmanjšanje bolečine, krepitev mišic okoli hrbtenice in izboljšanje gibljivosti.
Manualna terapija, vključno s sklepno mobilizacijo in mobilizacijo mehkih tkiv, ima pomembno vlogo pri zdravljenju sesedanja hrbtenice. Specialne manualnetehnike lahko zmanjšajo bolečino, saj sprostijo napetost okoliških mišic in izboljšajo gibljivost prizadetega področja. Sklepna mobilizacija prispeva k večji gibljivosti hrbtenice in zmanjšanju togosti.
V zdravljenje spondilolisteze vključujemo TECAR terapijo, Summus laser, diamagnetoterapijo PERISO, ultrazvočno terapijo in druge metode. Instrumentalna terapija je za pacienta neboleča, učinki pa se lahko pokažejo že po nekaj obiskih.
Postopoma uvajamo vaje za krepitev mišic hrbtenice, predvsem globokih trebušnih in hrbtnih mišic, saj te pomagajo stabilizirati hrbtenico in zmanjšati pritisk na premaknjeno vretence.
Poseben poudarek namenjamo krepitvi stabilizacijskih mišic trupa, saj to pomaga ohranjati močnejšo hrbtenico in zmanjševati simptome sesedanja. Stabilizacijske vaje so pomemben del rehabilitacije, ker pomagajo nadzorovati položaj vretenc.
Postakutna kineziologija
Kineziološko zdravljenje spondilolisteze vključuje celosten pristop, ki združuje gibanje, korekcijo telesne drže, terapevtsko vadbo in prepoznavanje funkcionalnih gibalnih vzorcev. Rehabilitacijski vadbeni program ni namenjen le krepitvi posameznih mišic, temveč izboljšanju mišičnega ravnovesja.
Izvajamo izometrične in izotonične vaje, ki so koristne za krepitev glavnih mišic trupa, odgovornih za stabilizacijo hrbtenice. Te tehnike lahko prispevajo tudi k zmanjšanju bolečine. Vaje za stabilnost jedra so koristne pri zmanjševanju bolečine in funkcionalnih omejitev pri kroničnih bolečinah v spodnjem delu hrbta.
Cilj raztezanja in krepitve je zmanjšati ekstenzijske sile na ledveno hrbtenico, ki lahko nastanejo zaradi napetosti agonističnih mišic, oslabelosti antagonističnih mišic ali kombinacije obeh dejavnikov. S tem se lahko zmanjša pretirana ledvena lordoza.
Za izboljšanje gibljivosti izvajamo tudi raztezne vaje za stegenske mišice, kolčne mišice in ledvene paraspinalne mišice. Ob ustreznem napredku v program vključimo še vadbo za ravnotežje, propriocepcijo in koordinacijo.
Športniki s spondilolistezo prve stopnje lahko sodelujejo v vseh športnih dejavnostih. Previdnost je potrebna pri športih, kjer so pogosti ponavljajoče obremenitve, upogibanje in rotacije, kot so gimnastika, aerobika in plavanje. Športniki s stopnjo 2, 3 ali 4 se lahko prav tako vključujejo v športne aktivnosti, vendar le z individualno prilagojenimi smernicami; praviloma so primernejši športi z nižjo obremenitvijo.
Kineziolog redno spremlja napredek in program zdravljenja sproti prilagaja glede na spremembe v stanju pacienta.
Preventivna kinezioterapija
Redna vadba in aktivno življenje lahko pomembno zmanjšata tveganje za poslabšanje stanja ter izboljšata splošno zdravje hrbtenice. Krepitev mišic trupa, zlasti trebušnih in hrbtnih mišic, pomaga vzdrževati stabilnost hrbtenice in preprečevati nadaljnje premike vretenc.
Pomembno je razumeti, da je zdravljenje spondilolisteze dolgoročen proces, ki zahteva doslednost in aktivno sodelovanje. Aktivno življenje in preventivna vadba lahko pomembno prispevata k ohranjanju zdrave hrbtenice ter preprečevanju morebitnih zapletov.
Preventiva in prognoza spondilolisteze
Popolnega zagotovila, da spondilolisteze ne bo mogoče razviti, ni. Kljub temu lahko z določenimi preventivnimi ukrepi zmanjšate tveganje za nastanek stanja ali upočasnite napredovanje, kadar je zdrs vretenca že prisoten.
- Vzdrževanje močnega jedra: Redno izvajanje vaj za krepitev mišic trupa, predvsem hrbtnih in trebušnih mišic, pomaga ohranjati stabilnost hrbtenice in zmanjšuje tveganje za nadaljnje sesedanje.
- Pravilno dvigovanje: Pri dvigovanju težkih predmetov se izogibajte upogibanju v pasu. Namesto tega pokrčite kolena, ohranjajte naravno krivino hrbtenice in breme dvignite s pomočjo nog.
- Ohranjanje zdrave telesne mase: Prekomerna telesna teža poveča obremenitev hrbtenice. Uravnotežena prehrana in redna telesna aktivnost pomagata vzdrževati primerno telesno maso.
- Izogibanje poškodbam: Pazite na preprečevanje poškodb hrbta, posebej pri športih in dejavnostih, ki vključujejo ponavljajoče gibe hrbtenice.
Večina ljudi s spondilolistezo ima ugoden naravni potek bolezni, operativni poseg pa potrebuje le manjši delež posameznikov. Pri nekirurškem zdravljenju je pomembno redno spremljanje, saj omogoča ocenjevanje napredovanja bolezni in pravočasno prilagoditev terapevtskega načrta.
Prognoza je odvisna predvsem od stopnje zdrsa, prisotnosti simptomov, odziva na zdravljenje in drugih individualnih dejavnikov. Fizioterapevtske vaje, zdravila in drugi konzervativni pristopi lahko pri številnih pacientih zmanjšajo bolečino ter izboljšajo funkcionalnost brez potrebe po operaciji.
Pogosta vprašanja
Je spondilolisteza lahko nevarna?
Spondilolisteza sama po sebi ni vedno nevarna, saj so blažje oblike pogosto stabilne in jih je mogoče učinkovito obvladovati z rehabilitacijo. Večjo pozornost zahtevajo primeri, kjer zdrs napreduje ali se pojavijo bolečina v nogah, mravljinčenje, šibkost oziroma slabša toleranca hoje.
Katerim vajam se je pri spondilolistezi bolje izogniti?
Pogosto niso primerne vaje z močnim zaklonom ledvene hrbtenice, nenadzorovane rotacije, sunkovito dvigovanje bremen in obremenitve, ki povečajo bolečino v križu ali nogi. Vadbeni program mora poudarjati stabilizacijo trupa, nadzor medenice in postopno krepitev brez izzivanja simptomov.
Ali lahko spondilolisteza povzroči bolečino v spodnji okončini?
Da, kadar zdrs vretenca zoži prostor za živčne strukture, se bolečina lahko širi v zadnjico, stegno, meča ali stopalo. Prisotni so lahko tudi mravljinci, odrevenelost ali šibkost. Takšni simptomi zahtevajo natančno nevrološko in funkcionalno oceno.
Kdaj je pri spondilolistezi potreben operativni poseg?
Operacija je potrebna redko. Najpogosteje pride v poštev pri napredujočem zdrsu, močni bolečini, nevroloških izpadih ali neuspehu daljšega konzervativnega zdravljenja. Odločitev temelji na stopnji zdrsa, stabilnosti hrbtenice, simptomih in omejitvah v vsakodnevnem življenju.
Viri in literatura
Cleveland Clinic. (2024). Spondylolisthesis. https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/10302-spondylolisthesis
Gagnet P, Kern K, Andrews K, Elgafy H, Ebraheim N. Spondylolysis and spondylolisthesis: a review of the literature. J Orthop. 2018;15(2):404–407. doi: 10.1016/j.jor.2018.03.008.
Tenny S, Gillis CC. Spondylolisthesis. [Updated 2023 May 22]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2023 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK430767/
Vanti C, Ferrari S, Guccione AA, Pillastrini P. Lumbar spondylolisthesis: STATE of the art on assessment and conservative treatment. Arch Physiother. 2021 Aug 9;11(1):19. doi: 10.1186/s40945-021-00113-2.
Kalichman, L., & Hunter, D. J. (2008). Diagnosis and conservative management of degenerative lumbar spondylolisthesis. European spine journal : official publication of the European Spinal Deformity Society, the European Spinal Deformity Society, and the European Section of the Cervical Spine Research Society, 17(3), 327–335. https://doi.org/10.1007/s00586-007-0543-3
García-Ramos, C. L., Valenzuela-González, J., Baeza-Álvarez, V. B., Rosales-Olivarez, L. M., Alpízar-Aguirre, A., & Reyes-Sánchez, A. (2020). Lumbar degenerative spondylolisthesis II: treatment and controversies. Espondilolistesis degenerativa lumbar II: tratamiento y controversias. Acta ortopedica mexicana, 34(6), 433–440.
García-Ramos, C. L., Valenzuela-González, J., Baeza-Álvarez, V. B., Rosales-Olivarez, L. M., Alpizar-Aguirre, A., & Reyes-Sánchez, A. (2020). Degenerative spondylolisthesis I: general principles. Espondilolistesis degenerativa lumbar I: principios generales. Acta ortopedica mexicana, 34(5), 324–328.
Akkawi, I., & Zmerly, H. (2022). Degenerative Spondylolisthesis: A Narrative Review. Acta bio-medica : Atenei Parmensis, 92(6), e2021313. https://doi.org/10.23750/abm.v92i6.10526
Andrew K. Chan, Viraj Sharma, Leslie C. Robinson, Praveen V. Mummaneni, Summary of Guidelines for the Treatment of Lumbar Spondylolisthesis, Neurosurgery Clinics of North America, Volume 30, Issue 3, https://doi.org/10.1016/j.nec.2019.02.009/
Spondylolisthesis: https://www.physio-pedia.com/Spondylolisthesis
Rok Pivec, dipl. fiziot., MSc
Diplomirani fizioterapevt in magister rehabilitacijskih znanosti, usmerjen v rehabilitacijo mišično-skeletnih obolenj in poškodb, svoje delovanje gradi na večletni klinični praksi ter poglobljenem razumevanju kompleksnih ortopedskih stanj.
V svojih strokovnih prispevkih povezuje klinično ekspertizo z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji in priporočili sodobnih kliničnih smernic, ki jih pretvarja v jasno, razumljivo in praktično uporabno vsebino.
Z analitično obravnavo patofizioloških mehanizmov poškodb osvetljuje napredne terapevtske pristope ter prispeva k vzpostavljanju visokih standardov strokovnega in znanstveno utemeljenega obveščanja javnosti o sodobni rehabilitaciji.
Hiter odziv
